Izjava predsednika republike dr. Danila Türka na konferenci Organizacije za kmetijstvo in prehrano

Rim, 3.6.2008  |  govor

Izjava predsednika republike dr. Danila Türka na konferenci Organizacije za kmetijstvo in prehrano
Rim, 3. junij 2008
Velja govorjena beseda!


Gospod predsednik, generalni sekretar,
generalni direktorji FAO, WFP in IFAD,
spoštovani voditelji držav, ministri,
gospe in gospodje,

v veliko čast mi je, da lahko v imenu predsedujoče Slovenije Svetu Evropske unije nagovorim to konferenco na visoki ravni v trenutku, ko celotna mednarodna skupnost išče ustrezne rešitve in ukrepe za premagovanje svetovne krize s hrano in hkrati obravnava tudi podnebne spremembe in tako posebna vprašanja, kot je vpliv biogoriva.

Zelo smo hvaležni ustanovam Združenih narodov v Rimu, generalnemu sekretarju in zlasti generalnemu direktorju FAO, da so pozvali mednarodno skupnost, naj se odzove na sedanje razmere glede hrane v svetu. Pozdravljamo ustanovitev projektne skupine Združenih narodov za svetovno krizo s hrano in poudarke generalnega sekretarja o nujnosti dolgoročnega odziva.

(Kriza s hrano)
Rastoče cene hrane so svetovni problem. Vzroki so zapleteni in odzvati se moramo z nujnostjo, previdnostjo in odločnostjo. Samo s skupnimi prizadevanji bomo zmogli na kmetijskih trgih ustvariti večjo stabilnost in pomagati najbolj prizadetim – revnim in najbolj ogroženim.

Visoke cene so zdaj že nekaj časa v središču razprav Evropske unije.

Predsedstvo ve, da je pomembno, da se obsežno razpravlja o različnih dejavnikih, ki vplivajo na sposobnost kmetijstva in njegovo zmožnost za zagotavljanje zadostne oskrbe s hrano, in tudi ukrepa v zvezi s tem.

Na svetovni ravni kriza s hrano slabo vpliva zlasti na države v razvoju, ki so neto uvoznice in za katere je uvoz kmetijskih izdelkov pomemben delež v skupnem uvozu. Srečujejo se z makroekonomsko nestabilnostjo in novimi razsežnostmi revščine. Najhuje to prizadene revne prebivalce mest, vendar so žrtve tudi na podeželju.

Svetovna kriza s hrano ogroža tudi dosežke razvojnih ciljev novega tisočletja (RCNT), ne samo glede napredka pri zmanjševanju revščine in lakote (RCNT 1), temveč bo povzročila tudi težje doseganje ciljev v izobraževanju (RCNT 2), pri umrljivosti otrok in mater (RCNT 4 in 5) in širjenju bolezni (RCNT 6). Da povzamem, mednarodna skupnost bi se morala zavedati morebitnih dolgoročnih posledic sedanje krize.

(Odziv)
Spoštovani predsednik,

Evropska unija pripravlja strategijo za pomoč državam v razvoju, da se odzovejo na sedanjo krizo. Najti moramo najboljše načine za pomoč vladam, revnim potrošnikom in kmetom v razvijajočih se državah. In to moramo storiti, ne da bi zmanjšali dobre vplive sedanjih visokih cen hrane na kmetijstvo v razvijajočih se državah. V tem smislu so potrebni svetovni ukrepi in ukrepi na ravni držav z uporabo obstoječih mehanizmov in dobro usklajenih pobud.

Evropska unija vidi kratkoročno tri mogoče posege:
a) humanitarno pomoč za najranljivejše skupine,
b) hiter odziv na financiranje potreb potrošnikov,
c) dialog politik za okrepitev učinkovitega delovanja trga.

Rastoče cene hrane so srednjeročno in dolgoročno tudi priložnost za kmete in bi lahko povečale prispevek kmetijstva h gospodarski rasti v državah v razvoju.

Jasna je potreba po vlaganjih v kmetijstvo, podeželsko infrastrukturo, kmetijsko svetovalno službo, raziskave, razvoj trajnostnih tehnologij, prenos znanja in najboljših praks, orodje za obvladovanje tveganja in izobraževanje. To lahko dobro vpliva na zahteve glede dela in plač na podeželskih območjih, zmanjšuje spodbude za preseljevanje, odpravlja revščino in prispeva k varnosti preskrbe s hrano.

Vsekakor morajo razvojne programe oblikovati in voditi države same.

Nadalje, pomembno je poudariti, da je Evropska unija že sprožila oblikovanje ustrezne politike odzivov na oskrbo in povpraševanje, ki lahko pomagajo zmanjšati pritisk na zviševanje cen kmetijskih izdelkov in hrane, zlasti z zmanjševanjem izkrivljanj v kmetijstvu in izboljševanjem odzivnosti na oskrbo. Evropska unija se bo pregledno dogovarjala s tretjimi državami in poskušala preprečiti omejitve pri izvozu hrane in prepovedi izvoza. Izvozne ovire lahko igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti oskrbe s hrano, vendar naj bi bila uporaba takih ukrepov omejena na najrevnejše države.

Svet EU za kmetijstvo in ribištvo je hitro ukrepal, da bi omilil pritisk na cene hrane. Sprejete so bile pomembne odločitve, ki našim kmetom omogočajo, da se odzovejo na znake trga s povečanjem pridelave žita in mleka. Skupaj z ugodnimi vremenskimi razmerami bodo ti ukrepi prispevali k večji proizvodnji in večji oskrbi blagovnih trgov.

S tako imenovanim "vmesnim pregledom" skupne kmetijske politike bo Svet EU za kmetijstvo in ribištvo proučil nadaljnje ukrepe, kot so trajna odprava zahteve za opuščanje pridelave, postopno opuščanje sistema mlečnih kvot, odprava sedanjih premij za energetske rastline in njihova nadomestitev s prizadevanji za spodbujanje pridobivanja druge generacije biogoriva iz stranskih izdelkov, ki ne tekmujejo s pridelavo hrane.

Spodbujali bomo tudi politiko odprte trgovine in se trudili za skorajšnjo sklenitev kroga pogajanj iz Dohe, ki ponuja velike nove tržne možnosti razvijajočim se državam. To bo pomagalo ustvariti dohodek od izvoza, spodbuditi kmetijsko pridelavo in pospešiti dostop do živil ter s tem omiliti sedanje dviganje cen hrane.

Na podlagi splošnega sporazuma o pogajanjih o Razvojnem programu iz Dohe v Svetovni trgovinski organizaciji, je Evropska unija že pokazala pripravljenost, da odpravi izvozne subvencije do leta 2013.

Evropska unija bo še naprej spodbujala države v razvoju in jim pomagala, zlasti tistim najmanj razvitim, pri izvajanju ustreznih kmetijskih politik z vidika doseganja večje varnosti oskrbe s hrano.

(Bioenergija)
Visoke cene energije vplivajo tudi na cene kmetijskih pridelkov. Vplivajo neposredno na cene hrane, s tem da se povečujejo cene vložkov, kot so gnojila, pesticidi in dizelsko gorivo, pa tudi stroški predelave in prevoza.

Na kmetijske trge bodo vplivale tudi alternativne možnosti prodaje biogoriva. / Trajnostno vprašanje biogoriva z okoljskega, družbenega in gospodarskega vidika je spodbudilo razpravo na svetovni ravni. Dokazi za biogorivo ali proti njemu prihajajo z vseh strani.

Toda reševanje se naj ne bi ustavilo pri razpravah.

Morda bi bil potreben natančen pregled neposrednih in posrednih učinkov politike glede biogoriva v različnih državah, vključno s trenutnimi in prihodnjimi vplivi na cene hrane.

Pri tem so izboljšave, ki temeljijo na znanju, odločilnega pomena, hkrati pa bi bili tehnični pregledi FAO, ki bi bili dobro usklajeni z drugimi mednarodnimi organizacijami in agencijami ZN, v veliko pomoč oblikovalcem politike in vladam držav.

Analiza Komisije kaže, da pridobivanje biogoriva v EU do zdaj ni dosti vplivalo na trenutne svetovne cene hrane, ker se zanj nameni manj kakor 1 odstotek pridelave žita v EU. Evropski svet si je postavil za cilj, da se do 2020 doseže 10-odstotni delež biogoriva pri prevozu in da se s trajnostnimi merili omili vpliv v prihodnosti. Postopoma se bo povečal delež druge generacije biogoriva.

Javnost je treba dobro seznaniti s cilji pri uporabi biogoriva, njegovim trajnostnim pridobivanjem, mehanizmi za spodbujanje pridobivanja biogoriva in njegovo uporabo, razlikami v celotni verigi pridelave hrane, pri tem pa opozoriti na težave, povezane s tem.

Evropa lahko največ pripomore s tem, da stori vse, kar je mogoče, da pokaže, da dobro opredeljena trajnostna merila za pridobivanje biogoriva lahko delujejo, in da zagotovi hiter prehod v drugo generacijo biogoriva.

(Podnebne spremembe)
Treba je tudi povečati ozaveščenost o razlogih in morebitnih vplivih podnebnih sprememb na gospodarsko rast in uspešno izvajanje strategij izkoreninjenja revščine. Podnebne spremembe in podnebna spremenljivost negativno vplivajo na kmetijsko pridelavo in površine ter s tem spodkopavajo prizadevanja za trajnostni razvoj z vseh vidikov v mnogih državah, še zlasti v Afriki.

EU zelo podpira politike prilagajanja podnebnim spremembam, tudi v kmetijstvu, ki pa ni samo najpomembnejša človekova dejavnost, ki ji grozijo podnebne spremembe, temveč je ravno tako samo glavno gibalo podnebnih sprememb.

Nujne so skupne pobude za omilitev podnebnih sprememb in prilagajanje negativnim vplivom, vključno z okrepitvijo mehanizmov trga z ogljikom. Pomembno pa je, da se politične opcije na mednarodni ravni in ravni držav dopolnijo na regionalni ravni in da se načrti prilaganja dobro vključijo v strategije varnosti preskrbe s hrano in zmanjševanja revščine, še zlasti v državah v razvoju.

Priznavamo nujnost povečanja in usmerjanja svetovnega naložbenega toka, še zlasti tistega v zasebnem sektorju, za naložbe pri prilagajanju in omilitvi razvoja kmetijstva in podeželja v državah v razvoju s posebnim poudarkom na tehnologijah z nizkoogljično energijo, energetski učinkovitosti in ukrepih za varčevanje z energijo.

EU poudarja, da je mehanizem čistega okolja ZN (CDM) uspešno sredstvo, ki pomaga državam pri uresničevanju kjotskih ciljev in usmerjanju finančnih tokov v države v razvoju.

Pomembno pa je, da so načrti prilagajanja dobro vključeni v strategije varnosti preskrbe s hrano in zmanjševanja revščine ter da se v strategijah in političnih opcijah položaj žensk in pomen enakosti skrbno upoštevata.

(Institucionalna krepitev)
Naj poudarim, naj se agencije ZN, finančne ustanove in druge organizacije približajo trenutnim izzivom krize s hrano, podnebnih sprememb in bioenergije s ponovno preučitvijo svoje vloge in odgovornosti do članstva in mednarodne skupnosti. Uspešno dokončanje sedanjih reform FAO in sinergija, ki bi jo lahko izkoristili zaradi izboljšanega sodelovanja agencij, ki so v Rimu, sta bistven korak v tej smeri. Lahko imajo ključno vlogo pri pomoči državam v stiski in države v prehodu pri njihovem boju proti negativnim vplivom krize s hrano, podnebnih sprememb in tistega biogoriva, ki tekmuje s pridelavo hrane in bi lahko ogrozilo varnost preskrbe s hrano v državah v razvoju.

(Razvojna pomoč)
Spoštovani predsednik,

za konec bi rad poudaril, da bo Slovenija po končanem predsedovanju Svetu EU in še naprej krepila razvoj in človekoljubno pomoč in si prizadevala, da se zagotovi velikopotezno usmerjeni odgovor na izzive krize s hrano, podnebnih sprememb in biogoriva.

EU je največja donatorica mednarodne razvojne pomoči: okoli 50 milijard evrov je namenjenih za mednarodno razvojno in humanitarno pomoč iz rednega proračuna EU in dodatnih 22,7 milijarde evrov iz evropskega razvojnega sklada.

EU je že zagotovila pomoč na najbolj kritičnih področjih in bo zbrala ustrezne vire financiranja varnostnih mrež za revne in ranljive skupine prebivalstva. Evropska komisija je že zagotovila 223 milijonov evrov za pomoč v hrani in je za leto 2008 dodelila dodatnih 60 milijonov evrov za nujno pomoč v hrani.

Več držav članic je že dalo prispevke ali jih povečalo.

Glede na srednjeročne in dolgoročne ukrepe bo EU povečala svojo pomoč za javne in zasebne naložbe v kmetijstvo in infrastrukturo na podeželju, raziskave v kmetijstvu in razvoj tehnologije. Posebna pozornost bo namenjena institucionalnemu razvoju v partnerskih državah.

Hvala lepa!