Nastop predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na forumu Zavezništvo civilizacij
Madrid, Španija, 15.1.2008 | govor
Predsednik republike dr. Danilo Türk se v Madridu udeležuje prvega foruma Zavezništva civilizacij, ki je bilo pod pokroviteljstvom Združenih narodov ustanovljeno 2005 na pobudo španske in turške vlade. Predsednik republike dr. Danilo Türk je v nastopu na plenarni seji povedal:
Danes smo se zbrali tu v Madridu, da bi razpravljali o bodoči usmeritvi in ukrepih Zavezništva civilizacij. Zdi se še posebej primerno, da to srečanje poteka v Madridu, prestolnici Španije. Zgodovina Španije nas uči, kako je ob sobivanju muslimanske, krščanske in judovske religije in kulture pred mnogimi stoletji cvetel Iberski polotok. Toda zgodovina Španije nas tudi uči, da se je to sobivanje končalo z izgonom Judov in, sto let kasneje, Mavrov. Včasih slišimo, da naj bi dogodki iz daljne preteklosti ne imeli pomena za današnji svet. Vendar upoštevajmo dejstvo, da ponuja zgodovinsko obdobje, ki ga danes poznamo kot mračno obdobje, primer mirnega sožitja različnih ver in kultur, nekaj, kar v današnjem globaliziranem svetu nujno potrebujemo. Zgodovina je vsekakor velik učitelj. Primer sožitja med verami in kulturami v srednjeveški Španiji je še posebej dragocen.
Tako tudi ni presenetljivo, da je Španija, ki ji je kmalu sledila še Turčija, sprožila eno najbolj potrebnih mednarodnih razprav, razpravo o Zavezništvu civilizacij. Ta razprava se je začela pred približno tremi leti in je v tem času že obrodila precejšnje sadove, ki so predstavljeni v Poročilu Zavezništva civilizacij za leto 2006 in v drugih dokumentih. Danes moramo razmisliti o prednostnih nalogah, ki bodo zagotovile, da Zavezništvo civilizacij v celoti izkoristi svoj potencial.
Nekatera dejstva so očitna. Vse od ustanovitve Združenih narodov je jasno, da potrebuje naš globalni svet široko soglasje o osnovnih, univerzalnih vrednotah. Skupne vrednote so nujen pogoj za učinkovito globalno sodelovanje. Vrednote, kot so mir in kolektivna varnost, solidarnost in socialni razvoj ter uveljavljanje temeljnih človekovih pravic in človeškega dostojanstva, so zapisane v Ustanovni listini Združenih narodov in Splošni deklaraciji o človekovih pravicah. Predstavljajo vsebinsko osnovo, na kateri morajo temeljiti pobude, kot je Zavezništvo civilizacij. Ti veliki dokumenti so pred več kot šestdesetimi leti izoblikovali temeljno in vzpodbudno vizijo. V resnici je bil svet 40-ih let prejšnjega stoletja precej daleč od globalne vizije Ustanovne listine Združenih narodov. Brez dvoma je svet, v katerem živimo danes, bolj prijazen do svojih ljudi. In prav optimizem in modrost voditeljev tistega časa sta omogočila ta napredek.
Ta izkušnja nosi pomembno sporočilo za naše današnje srečanje. Bodimo optimistični in ambiciozni. Razmišljajmo o tem, kako graditi temelje za prihodnje generacije. Naše obdobje zahteva to in nič manj kot to. Proces globalizacije je združil svet na nove načine, toda sadovi globalizacije so bili neenakopravno porazdeljeni. To je povzročilo številne zamere.
Širi se revščina, ki jo spremlja občutek ponižanja za mnoge. Številnim je bila odvzeta pravica. Številnim je bilo odvzeto dostojanstvo. Družbena odrinjenost, ekonomska marginalizacija, kulturna zmedenost in politična razlastitev ustvarjajo občutek nemoči, obupa in jeze, in lahko še prehitro postanejo gojišče nestrpnosti, sovraštva in nasilja. To je okolje, v katerem lahko imajo skrajni ideologi, fundamentalistični pridigarji in cinični, lahkomiselni politiki, nesorazmerno velik vpliv. Vendar pa je to tudi okolje, v katerem lahko dobro zastavljene in smele pobude, kot je Zavezništvo civilizacij, odigrajo pomembno vlogo.
Optimizem ter ambiciozni cilji Zavezništva civilizacij zahtevajo, da utemeljimo naše pobude na neomajni in nekompromisni, natančni in strokovni analizi ter na odkriti in smotrni oceni stanja našega trenutnega sveta in njegovih poglavitnih problemov. Isti kriteriji morajo veljati tudi za iskanje rešitev. Predvsem pa se ne smemo bati zastavljati najbolj temeljnih in težavnih vprašanj.
Naj zato odprem dve takšni težki vprašanji – vsako z različnega področja. Na vsebinski ravni potrebujemo široko razpravo o pomenu besede "civilizacije". Bližnjice ne bodo zadostovale. Vsebinska jasnost je prvi predpogoj za kakršno koli uspešno poizvedovanje in ukrepanje. Poleg tega ne smemo prezreti dejstva, da je na razpravo današnjega časa že vplivala teorija o spopadu civilizacij, ki mednarodne oborožene spopade pojasnjuje na način, ki spominja na velikokrat uporabljen in zlorabljen pojem »zgodovinske neizbežnosti«. Kulturne in verske dejavnike se pri tem razume, kot da nujno vodijo v napetosti in nasilje. Čeprav ga dejstva zanikajo, pa to razumevanje še vedno pomembno vpliva na javne razprave in, žal, kot se zdi, tudi na sprejemanje odločitev.
Teorija o spopadu civilizacij je tako globoko zgrešena kot tudi politično nevarna. Kljubovati ji je mogoče le z alternativno paradigmo, na katero namiguje samo ime pobude Zavezništva civilizacij. Toda za uspeh te alternativne paradigme sta potrebna trdna intelektualna podlaga in predvsem jasno razumevanje pojma civilizacije. Zato moramo pritegniti največje ume iz vseh delov sveta in vzpodbuditi globalno razpravo, ki bo ponudila odgovor na večno vprašanje: Kaj je civilizacija? Koliko civilizacij sobiva v sodobnem svetu? Kaj dela njihove izmenjave plodne in usmerjene v boljšo prihodnost? Ta razprava bi morala tudi pomagati opredeliti, na podlagi prepričljive intelektualne moči, resnična vprašanja našega časa in ločiti vzroke spopadov od njihovih političnih manifestacij. Poleg tega bi morala analizirati načine, na katere se visoke vrednote religije in tradicije zlorabljajo in izrabljajo v veliko bolj banalne namene, kot so nacionalni interesi, politične ambicije in gol ekonomski pohlep.
Vizijo Zavezništva civilizacij moramo razumeti na dovolj širok in odprt način. Ne smemo je omejiti - vede ali nevede - na odnos med krščanstvom in islamom, ne glede na to, kako pomemben je ta odnos.
Vključevati mora vse civilizacije našega planeta, od Vzhodne Azije do Latinske Amerike, od Evrope do Afrike. Samo vključujoče zavezništvo civilizacij je lahko učinkovito zavezništvo.
Drug pomislek je bolj neposreden in bolj političen. Široko uveljavljeno mnenje je, da je vprašanje Palestine poglavitni vzrok velikega dela, če ne kar večine spopadov na Bližnjem vzhodu in napetosti med muslimanskim svetom in zahodom. Zavezništvo civilizacij mora ponuditi otipljive pobude za pomoč pri iskanju rešitve. To ugotavlja tudi poročilo zavezništva iz novembra 2006 in je razdelano v ločenem dokumentu, ki je bil priložen temu poročilu.
Pri oblikovanju novih predlogov moramo biti vztrajni in ustvarjalni. V času, ko se zdita palestinska in izraelska stran vključeni v resen, četudi težaven dialog, se dodatna prizadevanja mednarodnih akterjev morda ne zdijo na mestu. Kljub temu je treba izraelsko-palestinski mirovni proces podrobno spremljati in po potrebi zagotoviti dodatno pomoč. Države, ki sodelujejo v Zavezništvu civilizacij in EU, so v dobrem položaju, da ponudijo pomembno pomoč, ko bo to potrebno.
Praktične aktivnosti, kot so diplomatske pobude, so lahko naraven del Zavezništva civilizacij. Ko danes razmišljamo o nadaljnjih korakih in dodatnih zavezah, moramo stremeti k razvoju Zavezništva civilizacij v gibanje, ki bo sposobno spodbuditi resnično spremembo - v glavah ljudi in v političnih in ekonomskih razmerah. Napnimo vse moči, da naredimo iz vizije Zavezništva zgodbo o uspehu.