Govor predsednika republike na sprejemu za diplomatski zbor
Ljubljana, 28.1.2009 | govor
Predsednik republike dr. Danilo Türk in gospa Barbara Miklič Türk ter predsednik vlade Borut Pahor in gospa Tanja Pečar so priredili sprejem za diplomatski zbor ob pričetku novega leta.
Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na sprejemu za diplomatski zbor
Brdo pri Kranju, 28. januar 2009
Spoštovani gospod doajen diplomatskega zbora,
ekscelence,
spoštovani visoki gostje,
spoštovane dame in gospodje, dragi prijatelji!
V veliko veselje mi je, da vas lahko danes prisrčno pozdravim na tem tradicionalnem novoletnem srečanju. Pozdravljam vas v imenu gostiteljev sprejema, to je v imenu predsednika Vlade Republike Slovenije in gospe Tanje Pečar, v imenu svoje soproge Barbare in svojem imenu.
Ob začetku novega leta želim – v imenu Republike Slovenije – izreči naše najboljše želje vam osebno in državam, ki jih predstavljate, in vas zaprositi, da te želje prenesete voditeljem vaših držav.
Vsi vemo, da je pred nami težko leto. Resne naloge nas čakajo na vseh področjih. Premagati bomo morali velike gospodarske težave, kakršnih svet ni izkusil že dolga desetletja. Poiskati bomo morali pravične rešitve za socialne težave, ki jih je treba pričakovati. Sedanja finančna in gospodarska kriza je globalna. Potrebni bosta globalno sodelovanje in resno prizadevanje za mednarodno stabilnost.
Delo se seveda začne doma. V sedanjih razmerah mora vsaka država najprej pogledati, kaj lahko stori sama, in poiskati dobre rešitve. Toda nobena država, pa naj bo še tako velika in samozadostna, ne more sama najti vseh rešitev. Potrebno je zares dobro mednarodno sodelovanje in pri tem bo imela diplomatska komunikacija še posebno pomembno vlogo. V teh časih bomo, ekscelence, dobro in ustvarjalno diplomacijo potrebovali še bolj kot do zdaj.
Ob teh velikih, svetovnih izzivih moramo imeti veliko samozavesti in upanja. V Sloveniji imamo oboje. V preteklih desetletjih smo uspešno opravili zahtevno pot tranzicije, na kateri smo premagali mnoge težave, ki so jih prinesle nujnosti politične preobrazbe, zagotavljanja vladavine prava in varstva človekovih pravic, nujnosti gospodarskega prestrukturiranja in pospešenega mednarodnega delovanja. Vstopili smo v Evropsko unijo in Nato, ki bosta tudi v sedanjih razmerah med odločilnimi dejavniki mednarodne stabilnosti in iskanja poti iz krize. Smo del evrskega območja, kar nam zagotavlja dodatno finančno varnost, in schengenskega območja. Uspešno smo predsedovali Evropski uniji, kar je utrdilo položaj Slovenije kot odgovorne in konstruktivne države v mednarodni skupnosti. V letu 2009 bo Slovenija predsedovala Svetu Evrope.
Naš demokratični sistem se je v teh letih razvijal in utrdil. V preteklem letu smo imeli parlamentarne volitve, ki so jasno izrazile voljo ljudi. Dobili smo vlado, ki se je z vso resnostjo lotila nalog v tem letu. Imamo razloge za pričakovanje, da bodo človekove pravice, ta najdragocenejša vrednota civilizacije, v prihajajočem obdobju pri nas, v Sloveniji, uživale najvišjo stopnjo pozornosti, spoštovanja in prizadevanja za njihovo polno uresničevanje.
V težavno obdobje, ki ga pričakujemo letos, torej vstopamo pripravljeni – z zavestjo, da nas čakajo težke naloge, vendar pa tudi s prepričanjem, da se težav zavedamo, da smo pripravljeni spoprijeti se z njimi in da verjamemo v uspeh.
Zavedamo pa se tudi velikih nalog, pred katerimi je celotna mednarodna skupnost – vse države, ki jih, gospe in gospodje, zastopate vi kot veleposlaniki – in s katerimi so soočene vse ustanove mednarodnega sistema.
Letos bomo v vseh državah sveta potrebovali pogum in energijo, da se bomo spoprijeli z velikimi nalogami. Svetovna finančna in gospodarska kriza bo zahtevala premišljeno in čim bolj usklajeno ukrepanje. Okrepiti bo treba bančništvo in uporabiti ustrezne ekonomske spodbude, ki bodo zagotovile ponovno rast proizvodnje in ustrezno rast povpraševanja. Pri tem bo odločilna vloga držav in državljanov. Potrebna bodo tudi odrekanja, pa tudi zadolževanje na račun prihodnjih generacij. Vse to bo mogoče le, če bo hkrati poskrbljeno za socialno pravičnost in verodostojnost razvojnih vizij.
In prav tu se bo pokazal odločilni pomen mednarodnega sodelovanja. Svet je že povezan do ravni, na kateri nobena država ne more računati na kakovosten razvoj s protekcionizmom ali kakšno drugo vrsto zapiranja vase. To vemo vsi. Zdaj gre za to, da pravočasno ukrepamo na svetovni ravni. Pogajanja o mednarodni trgovini v okviru kroga iz Dohe je treba nadaljevati in uspešno dokončati. S tem bo zagotovljen nujno potreben okvir mednarodnega trgovinskega sodelovanja, državam v razvoju pa se bodo odprle resnične možnosti za nadaljnji napredek. Ne pozabimo, razvoj potrebuje ves svet, najbolj pa države v razvoju. Večina teh držav, tudi mnoge države v Afriki, so že začele dosegati precejšnje stopnje rasti, potrebujejo pa mednarodno okolje, v katerem bo omogočen njihov nadaljnji razvoj.
Okrepiti je treba prizadevanja za uspešno nadaljevanje in dokončanje pogajanj o podnebnih spremembah, ki nas čakajo v tem letu in naj bi se končala v Köbenhavnu decembra letos. Gospodarska kriza, ki jo doživljamo, ne sme biti razlog za odlaganje, nasprotno, postati mora dodaten razlog za ukrepanje in priložnost za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, za razvojni prehod v obdobje novih tehnologij in za spremembo našega načina življenja – in to v boljše, bolj ekološko vzdržne in človeško bolj civilizirane oblike.
Na svetovni ravni bo treba pohiteti z nujnimi reformami ustanov. Te morajo bolje izražati sodobno gospodarsko in politično stvarnost sveta. Postati morajo bolj reprezentativne in dati več možnosti tistim, ki več prispevajo. Tako kot ves svet tudi v Sloveniji z upanjem pričakujemo aprilski vrh dvajseterice v Londonu, ki naj odpre pot novemu, bolj povezanemu, bolje urejenemu in zlasti bolj reprezentativnemu sistemu mednarodnih financ. Tudi Mednarodni denarni sklad se bo moral spremeniti ter omogočiti boljšo reprezentativnost in večjo vlogo za nove centre gospodarskega razvoja in gospodarske moči, zlasti tiste v Aziji, Latinski Ameriki in Afriki. Brez take reforme se lahko svet spremeni v prizorišče konfrontacije regionalnih ekonomskih blokov. To pa ne bi koristilo nikomur. Storiti je treba vse za pravočasno vzpostavitev globalnega okvira in pravil, ki bodo koristila vsem.
Spremeniti bo treba tudi največjo in najbolj globalno mednarodno organizacijo, Organizacijo združenih narodov. Njeni programi so v marsičem zastareli, posodabljanje pa je treba pospešiti. Sestava Varnostnega sveta OZN že dolgo ne ustreza več sodobni stvarnosti sveta. Povečati je treba število stalnih članic, ne da bi se s tem povečalo število tistih, ki imajo veto. Povečati je treba tudi število mest za nestalne članice in izboljšati sistem rotacije nestalnih članic. Na lanskem zasedanju Generalne skupščine OZN sem v svojem govoru predstavil konkreten predlog reforme Varnostnega sveta. Upam, da se bo letos začela temeljita razprava, ki bo omogočila resno obravnavo vseh takih predlogov, in da bo dosežen precejšen napredek pri reformi Varnostnega sveta OZN.
Ekscelence, gospe in gospodje,
svetovna gospodarska kriza zahteva, da so v ospredju naših razmišljanj globalna vprašanja in reforme. Toda hkrati s tem bo treba nameniti vso potrebno energijo reševanju kriznih vprašanj. Prizadevati si je treba za reševanje palestinskega vprašanja, ki je ob nedavnem oboroženem spopadu v Gazi postalo še težje – pa tudi še usodnejše za mir na Bližnjem vzhodu in v svetu sploh. Okrepiti je treba prizadevanja za utrditev premirja in obnovo v Gazi, hkrati pa tudi za spravo palestinskega naroda, polno vzpostavitev palestinske države in pravičen mir na Bližnjem vzhodu. Čas za te rešitve se izteka.
Tudi druga krizna žarišča po svetu bodo zahtevala nezmanjšano pozornost. V Evropi bo treba posebno pozornost nameniti Kosovu, v katerem je mednarodna prisotnost in še posebej prisotnost evropske misije EULEX odločilnega pomena za utrditev razmer, graditev potrebnih političnih in upravnih struktur ter za zagotovitev trajnega miru v jugovzhodni Evropi.
V tem delu Evrope bo treba zagotoviti tudi potrebno podporo drugim državam, posebej še Bosni in Hercegovini pri njenih prizadevanjih za ustrezno ustavno preobrazbo in pospešen razvoj. Vsem tem državam je treba zagotoviti tudi verodostojno evropsko prihodnost za njihov napredek pri vključevanju v Evropsko unijo.
Evropska unija se zaveda, da je nadaljnja širitev potrebna, in to ne le zaradi želja držav kandidatk, ampak tudi zaradi potreb Evropske unije kot ključnega dejavnika stabilnosti, miru in napredka v Evropi. V prihodnosti bo Evropska unija to svoje zgodovinsko poslanstvo v celoti opravila le, če bo na ustrezen način vključila države jugovzhodne Evrope, pa tudi Turčijo, in če bo zagotovila ustrezno raven povezovanja z državami Sredozemlja in evropskega vzhodnega sosedstva. In predvsem, Evropska unija bo potrebovala strateško partnerstvo z ZDA in Rusko federacijo, to pa bo zahtevalo okrepljen dialog in vključevanje novih vsebin.
Leto 2009 bo zahtevalo uporabo naših najboljših moči. To velja tudi za vsa področja mednarodnega sodelovanja – od reform mednarodnih ustanov do urejanja dvostranskih vprašanj in mirnega reševanja vseh sporov med državami. Vsak spor je rešljiv. To velja tudi za spor med Slovenijo in Hrvaško o meji, ki je rešljiv z ustrezno voljo in ustreznim mehanizmom ter na podlagi spoštovanja načel dobre vere, vzajemnega spoštovanja in vzajemne koristi. Slovenija si bo še naprej prizadevala za rešitev na teh temeljih.
Gospe in gospodje,
ob začetku leta je prav, da si zaželimo miru, prijateljstva, sreče in zdravja. Prav pa je tudi, da se vam zahvalim za vaš prispevek k ustvarjanju boljšega in varnejšega sveta, v katerem bosta pravičnost in mir vrednoti, ki ju skrbno gojimo in uspešno uresničujemo. V tem duhu priznanja in zahvale za vaše delo vam želim srečno in uspešno novo leto.
Hvala lepa.