Govor predsednika republike na sprejemu ob podelitvi odlikovanj pripadnikom mirovnih misij
Ljubljana, 29.5.2008 | govor
Govor predsednika republike dr. Danila Türka na sprejemu ob podelitvi odlikovanj pripadnikom mirovnih misij
Ljubljana, 29. maj 2008
Velja govorjena beseda!
Drage pripadnice in pripadniki mirovnih operacij,
spoštovani gostje.
Lepo pozdravljeni ob tej posebni priložnosti. Danes, 29. maja, povsod po svetu obeležujejo dan pripadnikov mirovnih operacij Organizacije združenih narodov. To praznovanje ne poteka prav veliko let, vendar pa se je začelo v času, ko se svet bolj kot kdajkoli zaveda pomena mirovnih operacij za mednarodni mir in varnost, za izboljšanje mednarodnih odnosov in za izboljšanje položaja v najnevarnejših delih sveta. Leta 1948, po prvi vojni na Bližnjem vzhodu, je bilo sklenjeno premirje, ki ga je bilo treba takoj utrditi. Takrat Organizacija združenih narodov pa tudi drugi mednarodni dejavniki niso imeli nobenega instrumenta, ki bi lahko zagotavljal takojšnje ukrepanje, takojšnjo utrditev miru. Zato je bilo improvizirano in na podlagi posamičnih izkušenj iz preteklosti, ki so že obstajale, sklenjeno, da se na območje Bližnjega vzhoda pošlje prva mirovna operacija, operacija Organizacije združenih narodov za nadzor premirja (UNTSO). Tako se je začela zgodba o mirovnih operacijah. Še istega leta je bila ustanovljena podobna operacija na meji med Indijo in Pakistanom in kasneje je bilo teh operacij še veliko. Njihov pomen se je povečeval, njihova vsebina je postajala čedalje težja in bolj zapletena, njihove funkcije čedalje bolj raznovrstne.
Od preprostih in jasnih oblik, v katerih je bila osnovna vsebina mirovnih operacij nadzor premirja med discipliniranimi in dobro organiziranimi vojaškimi silami, se je prešlo na bolj zahtevne operacije, take ki so zahtevale prisotnost pripadnikov mirovnih sil v aktivnem vojaškem spopadu, do drugih, ki so zahtevale čedalje bolj kompleksne naloge, kot je zagotavljanje humanitarne pomoči v času, ko vojaški spopad še poteka. Ali pa zagotavljanje varnostnega okolja za izvedbo volitev in drugih ukrepov, ki so potrebni pri vzpostavljanju polnega miru. Na ta način so mirovne operacije postale ne samo pomembna, ampak tudi izredno kompleksna naloga. Danes je v mirovnih operacijah Organizacije združenih narodov okrog 110.000 pripadnikov, ki so nameščeni v vseh delih sveta. In to so samo operacije, ki jih direktno vodi Organizacija združenih narodov. K temu je treba dodati še tiste, ki se pod mandatom ali ob soglasju Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov vodijo tako, da so za njihovo upravljanje, njihovo izvedbo, direktno odgovorne različne regionalne in druge mednarodne organizacije.
Svet, kakršen je danes, ne more biti varen in ne more računati na uspešen razvoj brez tovrstnega angažiranja oboroženih sil in civilnih pripadnikov mirovnih operacij. To vemo tudi v Sloveniji. V Sloveniji imamo tudi izkušnje. Te izkušnje imamo zadnjih enajst let in v teh letih je Slovenija prehodila dolgo pot od prvih, še čisto začetniških oblik udeležbe v mirovnih operacijah, do sedanjih, ki so razprostranjene in ki od slovenskih pripadnikov oboroženih sil, slovenske civilne policije, od drugih udeležencev, zahtevajo poznavanje raznovrstnih nalog in tudi zahtevnih dejavnosti.
Izkušnje, ki so se tako nabrale, so za nas pomembne. Pomembne so za našo vojsko, za naše obrambne sile, za našo policijo in za našo državo v celoti. In prav je, da letos prvič obeležimo ta dan, dan pripadnikov mirovnih operacij in da si vsako leto vsaj enkrat prikličemo v spomin pomen prispevka, ki ga slovenski pripadniki in pripadnice mirovnih operacij dajejo mednarodnemu miru, pa tudi varnosti v Sloveniji.
Zavedati pa se moramo tudi dejstva, da so mirovne operacije nevarne operacije. Po statistikah Organizacije združenih narodov je v dosedanjem poteku mirovnih operacij umrlo okrog 2.500 udeležencev mirovnih operacij Organizacije združenih narodov. To je seveda zelo veliko število in dostikrat pozabljeno število. V Sloveniji k sreči nismo imeli smrti in podobnih hudo prizadetih udeležencev mirovnih operacij. Vendar moramo z žalostjo ugotoviti, da nekateri udeleženci, ki so častno in uspešno delovali v imenu Slovenije v mirovnih operacijah, danes niso več med nami. Zato na tem današnjem srečanju posebej izrekam priznanje njim, priznanje njihovim družinam, ki so nam posodile svojce za delo v mirovnih operacijah, in priznanje svojcem, ki so se danes udeležili te slovesnosti.
Ob taki slovesnosti, kot je današnja, moramo seveda razmišljati tudi za naprej. Razmišljati moramo o prihodnosti mirovnih operacij in o prihodnosti slovenske vloge v mirovnih operacijah. Ta vloga ne bo enostavna. Slovenija je popolnoma vključena v obrambne mehanizme sodobnega sveta in s to vključenostjo gredo tudi obveznosti. Te obveznosti so tem pomembnejše, čim bolje vemo, da je danes obramba varnosti Slovenije nekaj, kar zahteva naše angažiranje v mirovnih operacijah. Danes na srečo ni treba braniti varnosti Slovenije na naših mejah, treba pa jo je braniti na bolj oddaljenih kriznih območjih in treba jo je braniti z udeležbo v mirovnih operacijah. Tega se moramo zavedati. Graditi moramo uspešno in vsestransko premišljeno politiko udeležbe v mirovnih operacijah, tako z našimi vojaškimi potenciali kot tudi s civilnimi potenciali. In vedeti moramo, da so te naloge politično zahtevne in tudi za našo javnost politično občutljive
Zato moramo pri njihovem snovanju in pri odločanju zagotoviti ustrezen angažma naših političnih dejavnikov in ustrezno seznanjanje javnosti. Potruditi se moramo, da bodo naše udeležbe v mirovnih operacijah imele ustrezno podporo v javnosti, da bodo odločitve primerno pripravljene, da ne bo nesporazumov in zlasti, da bo naša udeležba v mirovnih operacijah vselej vezana na legitimnost, ki jo dajejo sklepi Organizacije združenih narodov, njihovega Varnostnega sveta, ki mirovne operacije bodisi vzpostavlja ali avtorizira. Zunaj tako vzpostavljene ali tako avtorizirane dejavnosti ne more biti aktivne vloge Slovenije.
To so izhodišča, o katerih se moramo pogovarjati tudi v politiki in o katerih moramo razmišljati pri snovanju naše bodoče udeležbe v mirovnih operacijah. Danes seveda ni dan za temeljite simpozijske obravnave. Danes je dan, ko slavimo naš prispevek mirovnim operacijam, in danes je dan, ko se spominjamo tistih, ki so za svetovni mir dali svoja življenja in ki so za svetovni mir na ta način dali največ in najdražje, kar je človeku danega. Pred zaključkom svojega nagovora bi vas rad pozval, da z minuto molka počastimo spomin na vse tiste pripadnike mirovnih operacij, ki jih danes ni več med nami.
Dovolite mi, da ta svoj nagovor končam še z eno mislijo. Danes se zbiramo prvič v takšni slovesnosti na tak način. Želel bi, da se ta slovesnost ne razume samo kot slovesnost, ki jo predsednik republike priredi zato, da bi počastil nek spomin ali da bi obeležil veličino nekega podjetja ali neke dejavnosti. Rad bi, da bi se razumela tudi kot spodbuda za razmišljanje in kot spodbuda za čimbolj kvalitetno delo v naši politiki in na operativni ravni. S tem namenom sem želel organizirati današnjo slovesnost in s tem namenom sem se odločil, da podelim odlikovanja udeležencem mirovnih operacij. Tako tistim, ki izhajajo iz naših oboroženih sil, kot onim, ki so delovali v okviru civilne policije na različnih policijskih in sorodnih nalogah v mirovnih operacijah. Priznanje vsem tem je priznanje njihovemu delu in njihovemu prispevku, hkrati pa je to tudi izhodišče za naša razmišljanja, za katera bi želel, da bi bila kvalitetna in da bi vodila do kvalitetnih odločitev. Hvala lepa.