Nagovor predsednika na jesenskem zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope

Strasbourg, 1.10.2009  |  govor

Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na rednem jesenskem zasedanju Parlamentarne skupščine Sveta Evrope
Strasbourg, 1. oktober 2009

Generalni sekretar, poslanke in poslanci, ekscelence, Gospe in gospodje, V veliko veselje mi je, ker sem danes z vami, pred to cenjeno skupščino. V čast pa mi je tudi, da vas lahko nagovorim na dan, ko bo potekala uradna proslava ob 60. obletnici Sveta Evrope. Naj že na začetku poudarim, da se mi zdi ta parlamentarna skupščina še posebej pomemben organ. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je osnova legitimnosti političnega dela Sveta Evrope kot celote. Razumeti je treba, da Evropa nima enega samega volilnega telesa, enega samega demosa. Evropa je sestavljena iz narodov in držav. Vsaka od njih pa ima lasten demos. Zato je izredno pomembno, da se avtentični predstavniki teh različnih narodov srečajo, skupaj delajo in dajo osnovo legitimnosti vsemu, kar se dogaja v tej organizaciji.

Zdaj pa bi rad izkoristil tudi priložnost za čestitke Thorbjørnu Jaglandu, ki je bil ta teden izvoljen za generalnega sekretarja Sveta Evrope. Dobili smo generalnega sekretarja, na kakršnega smo upali. Vendar pa je pred njim velik izziv. Računa lahko na mojo podporo, prepričan pa sem, da tudi na podporo vseh držav članic v Svetu Evrope.

V vsaki organizaciji prinese prihod generalnega sekretarja določen zagon, s tem pa več optimizma za prihodnost. Ta zagon je treba izkoristiti. Vsi si delimo odgovornost za soočanje z izzivi, ki nas čakajo.

Osebno sprejemam to odgovornost z velikim občutkom sodelovanja, a tudi zaupanja. Dejavnosti Sveta Evrope me vsekakor iskreno zanimajo. To zanimanje traja že ves čas, ko sem delal kot aktivist za človekove pravice, kot profesor mednarodnega prava ter v diplomatskem in političnem življenju. Pri vseh svojih funkcijah sem si prizadeval krepiti temeljne vrednote, ki jih zagovarja ta organizacija, pa naj bo to na državni ravni ali v okviru dela pri Združenih narodih.

Strinjam se z ljudmi, ki menijo, da naj obletnica pomeni priložnost za pogled naprej in razmišljanje o tem, kako najbolje oblikovati prihodnost. Vendar pa ne moremo gledati v prihodnost, ne da bi razumeli preteklost.

Vse od njegove zasnove po grozljivih letih druge svetovne vojne pa do prvih let 21. stoletja so misli in izzivi in težave, ki jih prinaša moderna družba, vselej opredeljevale delo Sveta Evrope, ki je bil priča tako dramatičnim dogodkom kot postopnim spremembam in ki je pokazal moč in prožnost, da se jim je ustrezno prilagajal. Imel je ključno vlogo pri poenotenju in izboljšanju varnosti evropske celine. Najpomembneje pa je, da je deloval kot branik temeljnih vrednot Evrope: človekovih pravic in pravne države.

Pred dvajsetimi leti, leta 1989, je bil padec berlinskega zidu in železne zavese pomembnem mejnik za Svet Evrope. Organizacijo je postavil v zelo posebno vlogo, vlogo organizacije, ki je najbolj sposobna pozdraviti še en val novih demokratičnih držav in ustvariti novo in večjo Evropo. Izzivu je bila kos. In storjen je bil ogromen napredek. Danes imamo 47 evropskih držav, povezanih v obrambi naših bistvenih vrednot – demokracije, človekovih pravic in pravne države. To pa je resnično podvig, vreden praznovanja.

Vendar pa družina še ni popolna in veselim se dneva, ko bo v naše vrste lahko stopila tudi Belorusija.

Spoznati pa moramo tudi, da vrhovna vizija ustanovnih očetov organizacije, vizija Evrope, združene okrog skupnih vrednot, še vedno ni popolnoma uresničena.

Pogledati moramo le v bližnjo preteklost, kjer smo bili priča resnim in včasih uničujočim spopadom in trenjem znotraj meja Sveta Evrope. Vsi imamo v mislih strahotne spomine in podobe, zlasti tisti, ki smo bili priče ali včasih žrtve vojn v jugovzhodni Evropi. Zavedati se moramo tudi, da morajo v nekaterih delih naše razširjene Evrope šele najti rešitev za nerešene spore ter najti mir in enotnost na svojem ozemlju oziroma s svojimi sosedami. Moji državi, Sloveniji, težki časi niso tuji. Od blizu je opazovala boje in razkole v jugovzhodni Evropi. Vendar pa je videla tudi, kako se takšne spore lahko preseže, kako se jih mora preseči in kako se jih tudi preseže. Zatorej vztrajam, da naj prednostna naloga Sveta Evrope ostane prizadevanje za združeno Evropo, v kateri so mejne črte v resnici izbrisane.

Danes je svet negotov. Organizacija se je prilagodila preteklim spremembam, a mora ostati budna in prožna. Biti pripravljena na nove pojave, spremenljive okoliščine. Pravnega reda EU ne sme jemati kot nekaj samoumevnega.

Dejavna in samozavestna mora biti v svoji sposobnosti prilagajanja in obrambe vrednot in meril, ki so bistvenega pomena za varnost našega skupnega evropskega doma.

Tretji vrh voditeljev držav in vlad je Svetu Evrope tlakoval politično pot za potrditev svojega temeljnega cilja ohranjanja in spodbujanja človekovih pravic, demokracije in pravne države. Prav v tem se nahajajo strokovno znanje in izkušnje Sveta Evrope. Prizadevanje za ta cilj je torej na prvem mestu zaradi 800 milijonov državljanov – katerih interesi tičijo v srcu poslanstva Organizacije.

Kadar gledamo v prihodnost, se lahko opremo na dragocene pripomočke Sveta Evrope, ki so se razvili v zadnjih šestih desetletjih. Organizacija združuje 47 vlad. Pod njenim okriljem je naša skupščina in obsežne skupne izkušnje, ki jih imate kot izvoljeni predstavniki naših državljanov. Pomena izvoljenih predstavnikov državljanov pa ne smemo nikoli podcenjevati. Temelj in poslanstvo Sveta Evrope je državljan. In prav izvoljeni predstavniki državljanov imajo vodilno vlogo pri oblikovanju strategije in vizije za Svet Evrope.

Kongres predstavlja edinstveni forum lokalnih in regionalnih organov, kar je še ena razsežnost Sveta Evrope, katerega vloga je bistvenega pomena na civilni ravni, ki daje dodaten pomen konceptu državljana, hkrati pa se odziva tudi na praktične potrebe. Organizacija je v svojih vrstah ustvarila edinstven prostor za nevladne organizacije. Kar je še ena pomembna razsežnost, ki daje Organizaciji dodatno legitimnost. In Urad visokega komisarja za človekove pravice je zdaj, deset let po ustanovitvi, zelo spoštovana in cenjena institucija. Potrebujemo aktivizem za človekove pravice. Potrebujemo pobude. In komisar za človekove pravice je utelešenje te potrebe.

Svet Evrope je dejansko večplastna organizacija, vendar pa k učinkovitosti in enkratnosti Organizacije pripomorejo prav njegovo bogato delo in učinkovite strukture.

Naj na koncu omenim še Evropsko sodišče za človekove pravice. Kot vemo vsi - dragulj v kroni Sveta Evrope. Da pa bi ta dragulj ohranil svoj lesk, potrebuje našo stalno in ostro pozornost. Vsi se strinjamo, da je sodišče eno in edino. Bistveno vlogo ima pri obvezi, da so našim državljanom zagotovljene temeljne pravice. Vendar pa se sodišče še vedno stežka spopada s svojimi obremenitvami. Kar po širitvi članstva v Svetu Evrope ni presenetljivo. Ukrepi, o katerih so države članice nedavno odločile v Madridu, vključno s sprejetjem protokola 14bis, ki je začel veljati danes, so seveda dobrodošli, a ne zadoščajo. Prednostna naloga ostaja zagotavljanje dolgoročne učinkovitosti tega mehanizma.

Največja pomoč, ki jo države članice lahko ponudijo sodišču, je neutrudno prizadevanje za izboljšanje varovanja človekovih pravic na državni ravni. Do kršitev človekovih pravic prihaja znotraj držav, in znotraj držav jih je treba tudi odpravljati. Učinkovite preprečevalne ukrepe je treba izvajati znotraj držav. Vsaka država članica si mora prizadevati za popolno spoštovanje svojih zavez. To pa ne pomeni le izvajanja sodb sodišča, temveč tudi ustrezno upoštevanje številnih drugih organov. Mnogih konvencij, sklepov in priporočil Sveta Evrope ter odločb organov, kot so ECRI (Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti), CPT (Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali kaznovanja), Evropski odbor za socialne pravice, Skupino strokovnjakov za ukrepanje proti trgovini z ljudmi (GRETA) ali svetovalni odbor za Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin. Vsi ti organi pripomorejo k določbam in zagotovilom o krepitvi človekovih pravic na domačem terenu. Vendar pa je treba odločilno delovati v državah, članicah Sveta Evrope. In prav vi, člani parlamenta, lahko v tem pogledu prispevate največ.

Izobraževanje, naj omenim še to. Ozaveščanje, spodbujanje strpnosti in nediskriminacije, etnični pluralizem in integracija priseljencev so nepogrešljivi, če želimo gojiti kulturo človekovih pravic v vseh naših državah članicah. Potrebujemo obveščene državljane, posameznike, ki se zavedajo naših vrednot in načel in ki so jih pripravljeni promovirati z namenom, da se trdno zakoreninijo. Promocija dejavnega državljanstva v dobi globalizacije je zagotovo eden glavnih izzivov, ki nas čakajo, Svet Evrope pa ima v tem pogledu jasno vlogo. Prihodnost Evrope ni v potrošništvu, prihodnost Evrope temelji na državljanih, ki so odgovorni, dejavni in odločni.

Retorika mora postati resničnost. In to odgovornost moramo prevzeti vsi – predsedniki držav, vlade, člani parlamenta, lokalni in regionalni organi, vsekakor pa tudi nevladne organizacije.

Čeprav je narava dela Sveta Evrope temeljnega pomena, pa ne pritegne vedno pozornosti tiska ali drugih sredstev obveščanja. Tudi tisk je postal del potrošniške družbe in ideologije potrošništva. Zato je pomembno, da se za njegovo promocijo potrudimo tudi mi, ki se polno zavedamo njegove vrednosti. Da ga spodbujamo v pomenu svobode izražanja in polnosti izražanja.

Gospe in gospodje, danes nisem imel namena načeti zapletene razprave o specifičnih vprašanjih, povezanih s človekovimi pravicami, demokracijo in pravno državo, katerih obramba je blizu vsem nam. A saj ste iz mojih pripomb začutili, kako pomembne se mi zdijo te teme in kako temeljnega pomena so za prihodnost Evrope in za prihodnost sveta. Danes sem se hotel zgolj pokloniti Svetu Evrope, organizaciji, ki cveti že več kakor šestdeset let in si, včasih tudi brez zahvale, prizadeva za demokratični mir, varnost in enotnost naše celine.

Vendar pa ne smemo počivati na lovorikah preteklih dosežkov. Čeprav prihodnost morda ne bo vedno lahka, je naša skupna odgovornost zagotoviti, da Svet Evrope, naš dom demokracije, nadaljuje s svojim nujnim delom in nenehno bdi kot pes čuvaj nad človekovimi pravicami na naši celini.

Hvala za vašo pozornost.