Predsednik ob prazniku dela pozval k socialnemu dialogu

Maribor, 1.5.2010  |  govor

Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na tradicionalni prireditvi ob mednarodnem prazniku dela
Maribor, 1. maj 2010


Drage Mariborčanke in Mariborčani,
delavke in delavci,

lepo pozdravljeni in hvala lepa za prisrčen pozdrav, ki sem ga bil deležen tukaj. Moram reči, da me tak pozdrav ni presenetil, ker sem iz Maribora in ker poznam razpoloženje, ki vlada tukaj. Kot otrok iz mariborske delavske družine dobro vem, kako veliko pomeni vrednota dela in čast, ki jo prinaša delo za ljudi. Vem, kako pomembno je dostojanstvo, ki ga človeku daje delo. Vse to sem v Mariboru doživljal od otroštva, iz časov, ko je moj oče delal v Industrijsko kovinarski šoli Tovarne avtomobilov in motorjev in moja mama v Vezenini - tu, v Mariboru.

Vem tudi to, da je Maribor doživel velike spremembe. Te spremembe so bile pogosto težke, travmatične in so mnogo ljudi prizadele. Vem, kako težko je bilo, ko je propadala tukajšnja industrija, in vem, kako težke so bile spremembe, ki so iz Maribora naredile novo, postindustrijsko mesto, univerzitetno središče in mesto, kakršno je danes. Maribor ima za sabo vse izkušnje, ki jih je mogoče imeti v moderni Evropi, in velik del teh izkušenj je tesno povezan s spoštovanjem dela. Zato je prav in zato je naravno, da prvi maj, mednarodni praznik dela, tukaj v Mariboru proslavimo svečano, prijazno in sproščeno, kajti delavski praznik, prvomajski praznik je mariborski praznik.

To govorim danes kot predsednik Republike Slovenije. Tudi vsa Slovenija je doživela podobne izkušnje, kot jih doživlja in jih je doživel Maribor - ne nujno vsepovsod enako močno, ne vsepovsod enako travmatično, pa vendar. Naša tranzicija je bila boleča in iz nje smo se mnogih reči naučili. Ena od tistih, ki smo se jih naučili in ki jih ne smemo pozabiti, je ta, da je delo vrednota.

Delo je temeljnega pomena za človeško osebnost, je temeljnega pomena za človekovo vključitev v družbo in je podlaga človekovih pravic. Ne more biti drugače, kot tako, da je delo vrednota. Delo ni blago in ne more biti blago. Dela ni mogoče enačiti z vhodnimi stroški v poslovanju podjetja. Delo je človeška vrednota in prav je, da o tej človeški vrednoti razmišljamo in jo tudi ponosno razglasimo na dan, kakršen je današnji, in v času, kakršen je današnji. Kajti današnji čas je čas, ko so za nami obdobja lažnih vrednot, obdobja, ko je bilo videti, da je hiter dobiček, bogatenje na račun drugega in prevzemanje lastnine tisto, kar ustvarja moč, in ta moč je potem družbena vrednota. Ta del zgodovine je za nami in treba je narediti tako, da njegovi učinki na današnji čas in na prihodnost ne bodo prehudi. To je naša naloga danes, v času, ko smo doživeli veliko krizo, ko izhajamo iz te krize in ko iščemo rešitve za naprej.

Delo je vrednota. Toda delo samo po sebi še ne zagotavlja vrednosti in še ne zagotavlja uspeha. Danes moramo vedeti, da v družbi, kakršna je naša, v družbi, ki ima za sabo najpomembnejše obdobje industrijskega razvoja in se razvija naprej, v postindustrijsko družbo, postajajo vsa vprašanja, ki so povezana z delom, splošna družbena vprašanja in da moramo okrog teh vprašanj zgraditi splošni družbeni konsenz.

Zato je moje glavno sporočilo danes naslednje: ta družba potrebuje socialni dialog. Ta družba potrebuje resen socialni dialog. Brez socialnega dialoga ni napredka te družbe. Brez socialnega dialoga ni kakovostnih rešitev. Brez socialnega dialoga ostaja ustavno določilo o socialni funkciji lastnine prazna črka na papirju. Socialni dialog je bistvo današnjega trenutka in njemu mora biti posvečena vsa naša politična energija, tako da bo socialni dialog stekel, da bo zaživel, kot se spodobi, in da bo dal prave rezultate.

Za nami je najtežje obdobje krize in ta kriza nam je pokazala marsikaj. Pokazala je, kje so naše slabosti - družbene, politične, gospodarske in druge. Pokazala nam je tudi, da delo zahteva nove in nove vsebine, kajti delo v današnjih časih zahteva vse več znanja. Delo mora biti dostojanstveno. Delo zahteva pošteno plačilo. Načelo, da je za pošteno delo zasluženo pošteno plačilo, je danes enako aktualno, kot je bilo vselej v novejši človeški zgodovini. Okrog poštenega plačila so se vodile velike politične bitke in te bitke še niso končane. Tudi danes je pošteno plačilo za pošteno delo pomembno načelo, za katerega moramo skrbeti in za katerega se moramo tudi boriti.

Danes je že tako, da vemo, da sta lahko boljše delo in boljše plačilo zagotovljeni z večjim znanjem, z bolj zmernimi profitnimi pričakovanji, zlasti pa z bolj uspešno, zahtevnejšo splošno organizacijo v družbi, z dobrimi zakoni, ki jih potrebujemo za novi čas. In prav je, da se temu posvečata naša politika in naša družba. Morebiti je tako, da so nekateri težji trenutki te krizne faze že za nami in da med nauki, ki jih imamo, lahko razberemo še kakšnega. Naj vam dam za razmislek še dva.

Imamo tudi dobre managerje. Imamo dobre managerje in imamo potrebo po medsebojnem zaupanju. Prav je, da vsepovsod, kjer opažamo v podjetjih dober management, dobro vizijo, dober napredek, ustvarimo tudi dobro klimo in dobro zaupanje in da gremo naprej s potrebno hrabrostjo. Kajti samo povezava dobrega managementa in dobrega dela nam bo dala najboljše rezultate. To moramo vedeti in to mora biti tudi del našega razumevanja družbene solidarnosti. Družbena solidarnost je aktualna. Ta aktualnost je čedalje večja in vključuje tudi solidarnost, delitev dela in skupen napor dela in managementa. To je ena od misli, eno od sporočil, ki se mi zdijo pomembna v tem trenutku.

Drugo sporočilo pa je naslednje: poskušajmo razumeti, kakšna je bila usoda in kakšni so bili rezultati ukrepov, ki jih je naša država sprejela v letu 2009, v najbolj kriznem letu doslej. Če dobro razmislimo, bomo videli, da so nekatere rešitve, kot sta financiranje delnega delovnega časa ali financiranje čakanja na delo, dale dobre rezultate. Niso jih dale povsod in ne povsod enako dobre. Vendar, gledano v celoti, so ti rezultati bili dobri. Vprašanje, ki si ga moramo danes postaviti, je, ali lahko te pozitivne izkušnje, ki smo jih pridobili v letu 2009, uporabimo pri razmišljanju o fleksibilnosti in varnosti dela. Kajti fleksibilnost in varnost dela se vse prepogosto omejuje, se nekako zmanjšuje na vprašanje najemanja in odpuščanja delavcev. To je napačna pot. Stvari je treba videti bolj celovito in treba je razumeti, kaj so nam dale izkušnje nedavne preteklosti. Morebiti pa je v tem, da znamo financirati skrajšan delovni čas za določeno obdobje ali da znamo pomagati delavcem takrat, ko je treba čakati na naročila in delo, morda je ravno v tem pomembna prihodnost večje fleksibilnosti in večje varnosti dela.

Izkušnje torej imamo. Vprašanje je, kako bomo šli naprej. Vlada je predložila, v nekaterih primerih pa še pripravlja pomembne zakone, ki bodo urejali pomembna vprašanja, ki se tičejo vseh nas, zlasti pa delavcev - vprašanja, povezana z zdravstvenim varstvom, pokojninsko ureditvijo, ureditvijo delovnopravnih razmerij. Vsa ta vprašanja zahtevajo resno in skrbno razpravo. Zato želim še enkrat poudariti svoje temeljno sporočilo. Zagotoviti moramo, da bomo imeli ustrezen socialni dialog, kajti samo s takim dialogom bomo prišli do kakovostnih rešitev na teh najpomembnejših vprašanjih. Danes bi želel, da se sliši moj glas, ki ga dodajam glasovom naših državljank in državljanov, ki zahtevajo resničen, temeljit, poglobljen, vsebinski socialni dialog.

Smo v prelomnem trenutku. Danes se odloča, kako bo živela ta generacija in kako bodo živele prihodnje generacije. Danes odločamo o tem, kako bodo živeli mladi, ki ravno v tem času doživljajo eno težjih obdobij. Kajti mladina današnje generacije nima zagotovljene varnosti zaposlitve in tu je treba storiti več in rešitve, ki jih moramo najti, morajo biti take, da bodo mladim dale prihodnost. Seveda mora to vključevati tudi ustrezno izobraževanje, seveda mora biti izobraževanje del delovnega procesa in del odgovornosti delavca in dela. Toda temu izobraževanju je treba utreti poti in treba je vzpostaviti pravne okvire, tako da se bo družba razvijala v pravo smer. In to je treba storiti tako, da bodo vsi ljudje, da bo zlasti delovni človek razumel, da delamo za skupno dobro.

Vrednote, o katerih sem govoril v začetku, zahtevajo, da razumemo pomen skupnega dobra. Kajti pravica do dela, delo sámo kot vrednota, družbeni dialog in socialni dialog kot pot do dobrih rešitev; vse to ima en sam skupni cilj - zagotoviti skupno dobro, zagotoviti, da nam bo vsem bolje. Ne da bo bolje samo delu ljudi, ne da bo bolje privilegirani manjšini, ampak tako, da bo bolje vsem. Priložnost za to imamo, kajti današnja kriza ni najtežje, kar se nam je dogajalo v novejši zgodovini. Naš narod, naši ljudje so šli skozi težje preizkušnje, kot je sedanja kriza. Vendar moramo zagotoviti, da se ne zapravi priložnost, da bi našli ustrezne rešitve, take, ki bodo zagotovile boljše življenje vsem. In to je naša glavna naloga danes.

Zato danes, ko skupaj razmišljamo o delu kot naši vrednoti in o skupnem dobru kot o tistem, k čemur stremimo, moramo vedeti, kako pomemben je ta trenutek in kako pomembno je, da v tem trenutku sprejemamo prave odločitve. Zavzemam se za to, da bi vsi, sindikati, delodajalci, vlada, strokovnjaki in zlasti vsa naša javnost, bili dobro vključeni v družbeni in socialni dialog, tako da bi nam ta dialog dal resnično dobre rezultate in odprl perspektivo v boljšo družbo.

Prvi maj je dobra priložnost da se tega spomnimo. Prvi maj je dan, ko si želimo skupnega izboljšanja. Zato sem želel danes tu pred vami, tu v Mariboru povedati nekaj teh preprostih misli, za katere pa menim, da so potrebnejše in pomembnejše kot kdajkoli doslej. Hvala vam, da ste me poslušali. Želim vam še naprej prijeten dan in prijetno druženje. Želim vam lep praznik dela in to, da bi bilo naši družbi in vsem nam v prihodnosti bolje. Hvala lepa.