Odlikovanja kot poklon skrbi za sočloveka in solidarnosti

Ljubljana, 28.5.2012  |  sporočilo za javnost, govor

Predsednik republike dr. Danilo Türk je z Zlatim redom za zasluge odlikoval:

• Gorsko reševalno zvezo Slovenije, za izjemen prispevek k varnosti državljank in državljanov v gorah, težko dostopnih območij in ob naravnih nesrečah, ter za njihovo plemenito človekoljubnost, visoko strokovnost in prostovoljstvo, in
• Ernesta Eöryja, dolgoletnega predsednika Gasilske zveze Slovenije in njenega častnega predsednika, za dolgoletno, predano in uspešno vodenje organizacije slovenskih gasilcev,

z Redom za zasluge pa je odlikoval:

• Anito Ogulin, za požrtvovalno humanitarno pomoč otrokom iz vse Slovenije, da so našli pot iz stiske, most do izobrazbe in samih sebe, ter za predano prostovoljstvo.

---

Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na podelitvi odlikovanj Zlati red za zasluge Gorski reševalni zvezi Slovenije in Ernestu Eöryju ter odlikovanja Red za zasluge Aniti Ogulin
Ljubljana, 28. maj 2012


Spoštovani odlikovanka in odlikovanca,

vsi, ki smo tu, zelo dobro razumemo sporočilnost današnjih odlikovanj. Danes živimo v času, ko mnogi govorijo o "krizi vrednot". Gotovo velja, da je v našem času prišlo do določene etične izpraznjenosti, ne samo pri nas, ampak v Evropi in svetu nasploh. Etičnost je postala manj cenjena, kot je bila nekoč, manj poudarjena in veliko je bilo pričakovanj, povezanih s človekom kot posameznikom, kar je odprlo pot širokemu individualizmu, ki je bil pogosto na škodo skupnosti in na koncu koncev tudi na škodo posameznika.

Vendar nimajo prav tisti, ki mislijo, da je pri nas prišlo do globoke krize vrednot, ki nas je paralizirala. To govorijo samo tisti, ki ne vidijo organizacij in plemenitih ljudi, ki nam kažejo pot in odgovor na vprašanje, kakšne angažmaje potrebuje družba, da bomo lahko govorili o naši, slovenski družbi kot družbi, kjer se etičnost ceni, kjer je nesebična pomoč človeku dragocena in kjer je oboje skupaj bistvena prvina naših pričakovanj, naših upanj v zvezi z razvojem. Današnji odlikovanci vse to simbolizirajo.

Gorska reševalna zveza Slovenije je organizacija, ki je z nami že 100 let. Vseh teh 100 let smo ponosni na lepoto naših gora. Gore so sredstvo naše identifikacije, z njimi se indentificiramo ves čas in v gore radi hodimo, tako kot tudi mnogi tuji obiskovalci. Vendar gore niso samo geografski pojem, niso samo naša naravna lepota. Gore so tudi stvar človekovega prizadevanja, so simbol človekovega iskanja in prizadevanja storiti nekaj več.

Človek se v gorah izpostavlja nevarnostim. Z našo kulturo gorništva je že dolgo povezano nesebično, požrtvovalno in odločno reševanje, ki je bilo tudi ves ta čas izjemno uspešno. Navadili smo se govoriti o tem, da je Slovenija dežela lepih geografskih značilnosti. Še bolj pa bi morali poudarjati, da je Slovenija tudi dežela lepih človeških lastnosti, ki se kažejo v teh lepih geografskih okoljih gora.

Ernest Eöry je moj prijatelj že dobrih 30 let. Poznava se iz okolja, ki je bilo povezano z manjšinskimi vprašanji, z etničnimi odnosi v Sloveniji in reševanjem manjšinskih problemov v tem delu Evrope. Ernest Eöry je bil vedno med ljudmi, ki so se pripravljeni angažirati z maksimalno poštenostjo, ne oziraje se na politične težave in nesporazume, in ki imajo dober občutek za to, kar je prav in dobro. Te plemenite vrline so ga vodile tudi pri vodenju Gasilske zveze Slovenije.

Gasilstvo je danes med našimi ljudmi cenjeno kot ena od tistih oblik solidarnosti, ki je ne samo izjemno konkretna in v izjemno pomoč, ampak je tudi merilo za to, kako ljudje drug drugega cenimo v lokalnih in regionalnih okoljih ter na ravni države. Preteklo soboto sem bil na državnem gasilskem tekmovanju, kjer sem videl, kako odlično deluje ta organizacija. Današnjo priložnost bi rad izkoristil, da še enkrat čestitam za to odlično organiziranost in poudarim, kako dobro vsi v Sloveniji razumemo, da ne gre le za organiziranost v tehničnem smislu, ampak v smislu globoke etične predanosti gasilskemu delu, skrbi za sočloveka in sposobnosti za pomoč sočloveku v najtežjih trenutkih.

Vsi vemo, da v teh časih, ko moramo računati z vremenskimi neurji in ujmami, ki so posledica globalnega segrevanja, zelo hitro prihaja do nepredvidljivih in katastrofalnih situacij. Imamo ljudi, ki so sposobni pomagati v takšnih situacijah in ki so pri tem uspešni. To so naši resnični junaki, kar ve vsakdo v Sloveniji. Tisto, kar nam manjka, je prizadevanje, da bi se to razumelo tudi v splošni javnosti, medijskem svetu in v vsem tem, kar tvori našo javno in politično zavest. Tu moramo storiti še kaj.

V tem območju moramo storiti tudi več za to, da bomo razumeli prispevke posameznikov in posameznic, ki se izkazujejo na socialnem področju. Anita Ogulin je že 40 let na samem čelu teh prizadevanj, ki so za našo družbo izjemno pomembna. V tem času so se pri nas zgodile mnoge spremembe. Zadnji dve desetletji smo doživljali izjemno razburljivo obdobje, ki ga imenujemo tranzicija. Zamenjali smo en sistem družbenih in ekonomskih odnosov z drugim, veliko bolj individualističnim, veliko bolj odprtim vsakršnim zlorabam, veliko bolj ranljivim za vsakršne zlorabe. V takih razmerah pritisk na najbolj ranljive in najbolj občutljive še naraste.

Anita Ogilin je pokazala, kako se v takih razmerah posvetimo najbolj ranljivim – otrokom – in kako lahko z instrumenti, ki so sicer nastali v drugem družbenem sistemu, pomagamo v novih razmerah, kako se da vedno razvijati nove in nove načine pomoči sočloveku in zlasti otrokom ter kako se s tem kaže pot do boljše družbe. Boljša družba je tisto, kar bi vsi želeli in do česar smo tudi vsi upravičeni. Vendar do tega upravičenja ne bomo prišli brez prizadevanj.

V teh prizadevanjih moramo izjemno ceniti prispevke izjemnih osebnosti, kot je Anita Ogulin, ki nam kaže pot, kako se pomaga najšibkejšim, in ki s temi svojimi dejanji tudi pove, kaj pomeni socialna država v novih okoliščinah. Socialna država ne bo mogla biti vselej odvisna od državno organiziranih služb in vsega tistega prizadevanja, ki je bilo lahko v prejšnjem sistemu na ramenih države kot celote in vsega, za kar se plačujejo davki. Marsikaj moramo postoriti poleg tega in da bi dobro vedeli, kaj to je in kako ukrepati hitro in dobro, se moramo obrniti k voditeljstvu Anite Ogulin.

Želel bi, da se današnja podelitev odlikovanj razume kot prispevek, kot poklon skrbi za sočloveka, kot poklon solidarnosti, ki je v tej družbi tačas še posebno dragocena. Želim, da bi s te slovesnosti odšli s še globljim prepričanjem, da imamo organizacije, ljudi, tradicije in izkušnje, iz katerih lahko črpamo moč, da bomo zmogli soočenja z različnimi težavami tudi v prihodnje. Čestitam odlikovancem in vam želim še veliko lepega v življenju. In naj še enkrat povem, da so pričakovanja te družbe do vas še naprej velika. Hvala lepa.