Nagovor predsednika republike ob mednarodnem dnevu miru

Veliko Cerje, 19.9.2009  |  govor

Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na Vseslovenskem zborovanju za mir ob mednarodnem dnevu miru
Veliko Cerje, 19. september 2009


Spoštovani predstavniki in predstavnice domoljubnih in veteranskih organizacij,
spoštovani organizatorji vseslovenskega zborovanja za mir,
spoštovani gostje,

Danes smo se zbrali, da se pridružimo svetovnim obeležitvam mednarodnega dneva miru. Te dni so take slovesnosti povsod po svetu. Generalna skupščina Združenih narodov je pozvala vse narode in vse ljudi, da spoštujejo 21. september kot dan miru in nenasilja in da prekinejo sovražnosti, tam kjer so še sovražnosti. Ves miroljubni svet pričakuje, da ta poziv ne bo naletel na gluha ušesa in da ga bodo slišali predvsem tisti, ki sprejemajo takšne odločitve, katerih posledica je lahko tudi trpljenje, strah, kratenje človekovih pravic in žrtve.

Tudi v letošnjem letu ob tem pomembnem mednarodnem dnevu generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon opominja svet, naj se spori rešujejo na miren način, brez uporabe sile in s spoštovanjem človekovih pravic. Vse grozote vojn in vse njihove posledice pa naj nam bodo v opomin. Kajti mir je velika vrednota in velika želja vseh in vsakogar.

Mir pa je tudi vrednota, za katero si je treba nenehno prizadevati. Človek, ne imejmo iluzij, žal vse prehitro zaide na poti nasilja in vojne. Prizadevanje za mir je nujno, če želimo ohraniti našo civiliziranost.

Stoletje, ki je za nami, 20. stoletje, ni bilo obdobje spoštovanja vrednote miru. V velikih vojnah tistega krvavega stoletja so mnogi trpeli. In prav v teh krajih so ljudje še posebej trpeli.

Prav je, da se ob današnji priložnosti ozremo v našo preteklost, čeprav naj bo naše vseslovensko zborovanje namenjeno predvsem prihodnosti. Prostor za izgradnjo spomenika braniteljem slovenske zemlje, spomenika miru, ni izbran naključno. Veliko Cerje, na robu Kraške planote, le streljaj od tragičnega Doberdoba, nam omogoča nepozaben pogled na naše slovensko morje, na naše okno v svet in seveda tudi na naš Triglav, simbol naše trdnosti in naše odločnosti. Vendar pa se ob občudovanju teh lepot in teh simbolov ne moremo izogniti misli na morijo, ki se je na teh prostorih dogajala med prvo svetovno vojno.

Prva svetovna vojna je bila velika, morebiti največja zabloda v zgodovini človeštva. V zavesti nekaterih je to sicer bila "velika vojna za civilizacijo", v zavesti drugih spet "vojna, ki bo končala vse vojne". Vendar na koncu ni bila ne eno ne drugo. Čeprav je svet doživel eno največjih morij vseh časov in čeprav se je po vojni svečano zavezal k obrambi miru, je po kratkem obdobju miru doživel novo katastrofo. Druga svetovna vojna je dobesedno vrgla svet s tečajev, političnih in moralnih. Bila je brezno nasilja, uničevanja in smrti, kakršnega človeštvo ni poznalo nikoli prej. Industrializirana smrt je dobila svoje največje razsežnosti v holokavstu nad judovskim ljudstvom in v drugih dejanjih genocida. Tudi slovenski narod je bil izpostavljen načrtom genocida. Zato je bil odpor tako zelo nujen in tako zelo pomemben. Konec vojne pa je neponovljivo moč izrazil v nujnosti spremeniti svet in temeljito preobraziti mednarodno pravno ureditev.

Po drugi svetovni vojni je bil vzpostavljen stabilen svetovni mir. Sklenjeni so bili sporazumi in pogodbe, katerih posledice so tudi današnje meje: Mirovna pogodba z Italijo in kasnejši Osimski sporazumi in Avstrijska državna pogodba. Te pogodbe, sklenjene po drugi svetovni vojni spadajo med bistvene prvine današnjega miru in prav je, da se ob dnevu miru nanje tudi spomnimo. Njihova načela je treba spoštovati in utrjevati. Podpisanih in veljavnih sporazumov se je treba držati. To je nujna podlaga vsakega stabilnega odnosa med odgovornimi državami in vsakega napredka. Kršitev sklenjenih sporazumov povzroča napetosti in nasprotja, kar gotovo ne prispeva k sožitju. Tudi to moramo imeti danes jasno v zavesti. V Evropi si mislimo, da vse to dobro poznamo. Sodobna Evropa se dobro zaveda pomena spoštovanja mednarodnopravne ureditve in je zgradila številne sisteme, ki zagotavljajo mir. Med njimi je tudi Evropska unija, ki s svojim pravnim redom in svojo ekonomsko in politično vsebino zagotavlja temeljno misel našega današnjega praznika: nikoli več vojne! Naj bo mir v Evropi naša trajna vrednota in naša vsakodnevna stvarnost!

Danes pa seveda mednarodnega miru ne ogrožajo le vojne in oboroženi spopadi. Narava ogrožanja mednarodnega miru in varnosti se hitro spreminja. Mednarodni mir in varnost sta danes soočena z globalnimi ogrožanji, kot so revščina, vse slabše stanje okolja, terorizem, nadnacionalni organizirani kriminal in v zadnjem obdobju tudi ekonomska recesija. Razmere so takšne, da marsikje v svetu potrebujejo pomoč mednarodne skupnosti za zagotavljanje miru, razvojno pomoč in ponekod tudi pomoč v hrani.

Slovenija je že ena izmed tistih držav, ki so tudi aktivne udeleženke delitve bremen pri zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti. Seveda se moramo še marsičesa naučiti. Nekatere dejavnosti pa že obvladamo. Poseben pomen ima pri tem naša udeležba v različnih mirovnih operacijah in naše zavedanje, da svet, kakršen je danes, ne more biti varen in ne more računati na uspešen razvoj brez mirovnih operacij. V Sloveniji smo zadnjih enajst let prehodili dolgo pot od prvih, čisto začetniških oblik udeležbe v mirovnih operacijah, do današnjih in do tega, da smo dobili lep zbor slovenskih vojakov, policistov in drugih udeležencev, ki poznajo mirovne operacije in poznajo raznovrstne in zahtevne dejavnosti, ki so v tem okviru potrebne.

Razumemo pa še nekaj, in to se mi zdi danes še posebej pomembno poudariti: nobena mirovna operacija ne more ostati nedokončan proces. Vsaka mirovna operacija mora imeti premišljen in načrtovan zaključek ter jasno izhodno strategijo. Ravno to, kar se dogaja danes na Kosovu in v Bosni in Hercegovini, kjer so po zaslugi mednarodne skupnosti mirovne sile ustvarile pogoje za delovanje uradnih institucij, vključno z delovanjem državne oblasti, ravno to nam kaže, da je izhodna strategija potrebna. Takšnemu procesu je treba slediti v vseh drugih operacijah. Sodelujoče oborožene sile ne smejo postati stalna značilnost varnosti in političnega okolja, v katerem so bile nameščene zaradi obrambe miru. Slovenija v svojem razmišljanju o mirovnih operacijah in v svoji praksi mirovnih operacij že prihaja do točke, ko bo morala o tovrstnih vprašanjih, o vprašanjih, kako zaključiti mirovno operacijo, temeljito razmisliti.

Spoštovani člani domoljubnih in veteranskih organizacij,

Minilo je leto dni od podpisa dogovora o vašem medsebojnem sodelovanju. Tisti dan sem poimenoval kot dan dvojne simbolike, simbolike miru in domoljubja, ter izpostavil izrazito povezanost obojega v naši zgodovini.

Domoljubje in mir nista v medsebojnem nasprotju, ampak drug drugega dopolnjujeta. Osamosvojitev Slovenije je bila izraz volje našega naroda do preživetja, do sožitja z drugimi v miru in do ustvarjalne, miroljubne vloge v Evropi in v svetu. Domoljubje ima pri nas izrazito miroljubno poslanstvo. Danes moramo iskati sodobne vsebine domoljubja in mir je med njimi. Prizadevati si moramo, da bo naša domovina primer uspešnega, človeku in okolju prijaznega razvoja, da bo to dežela kultiviranega življenja in medsebojnega človeškega spoštovanja. Mir se začne doma. Mir se začne pri vsakem od nas. In mir je tudi v kulturi našega medsebojnega ravnanja in v kulturi našega političnega življenja. Vse to mora biti predmet naše zavesti, našega organiziranega delovanja, predmet razumevanja in predmet prizadevanj vseh državljank in državljanov Slovenije. Vse to moramo imeti v mislih danes, ob mednarodnem dnevu miru.

Tudi vaša odločitev o aktivnem medsebojnem sodelovanju v okviru koordinacije domoljubnih organizacij je bilo tako dejanje. Kratek čas enega leta sodelovanja je dokaz, da dogovarjate in medsebojno usklajujete svoje dejavnosti in da to prinaša rezultate. Med temi rezultati je tudi, prav gotovo na pomembnem mestu, vrednotenje zgodovinskih dogodkov, kjer ne sme biti potvarjanj, ne sme biti izkrivljanj ali morebiti celo poveličevanja zgodovinskih neresnic. Rezultat vašega skupnega dela je tudi današnje zborovanje v počastitev mednarodnega dneva miru, ki ste ga imenovali "vseslovensko zborovanje". Zato gre zahvala vsem vam in občini Miren Kostanjevica, ki vam je stala ob strani.

Verjamem, da nam je vsem tudi nekoliko žal, ker se nam ni v celoti uresničila želja, da bi danes skupaj odprli ta veličastni spomenik braniteljem slovenske zemlje in da bi imeli občutek, da je v celoti končan. Pomanjkanje finančnih sredstev pa seveda ne more biti trajno in upam, da bo ta ovira odpravljena in da bo Slovenija svojim braniteljem in tistim, ki so tako veliko prispevali za današnji mir, izkazala čast, ki jim nedvomno pripada.

Ta spomenik naj bo muzej slovenskega naroda in njegovega prizadevanja za lastno državo. V njem bodo spomini na generala Maistra, na rodoljubno organizacijo TIGR, na borce narodnoosvobodilnega boja, na vojne in vojaške invalide Slovenije, na veterane vojne za Slovenijo, policijske veterane Sever, slovenske častnike in veterane Zveze Moris. Bo sestavni del našega skupnega spomina, našega skupnega prizadevanja za ohranjanje vrednot domoljubja in bo izraz naše privrženosti vrednoti miru.

Spoštovane udeleženke in udeleženci tega zborovanja,

zahvaljujem se vam vsem, ki ste danes s svojo prisotnostjo pokazali, da je mir naša skupna vrednota in naša skupna želja ter da način, kako ga ohraniti, postaja naš skupni cilj. Vseslovensko zborovanje danes tukaj, na Cerju, to samo potrjuje.

Hvala, želim vam lep dan in želim vam tudi dober razmislek o miru in o tem, kaj lahko za mir storimo v prihodnje. Hvala lepa!