Predsednik republike podelil državna odlikovanja sodelujočim v reševalni akciji
Brdo pri Kranju, 14.7.2008 | sporočilo za javnost, govor
Predsednik republike dr. Danilo Türk je danes na Brdu pri Kranju podelil državna odlikovanja nekaterim posameznikom in organizacijam, ki so sodelovali v akciji reševanja in iskanja ponesrečenih na Hidroelektrarni Blanca.
Zaradi tveganj, poguma in hitrih odločitev pri reševanju in iskanju ponesrečenih je predsednik republike odlikoval
Draga Žnidaršiča, Gašperja Janežiča in Podvodno reševalno službo Slovenije z medaljo za hrabrost.
Za povezovanje aktivnosti in organizacijo dela pri reševanju in iskanju ponesrečenih je predsednik republike odlikoval
Antona Travnerja, Vladimirja Bana, Policijsko upravo Krško ter Štab civilne zaščite za Posavje z medaljo za zasluge.
Zaradi nesebične pomoči in sodelovanja pri reševanju in iskanju ponesrečenih je predsednik republike odlikoval
Franca Bogoviča z medaljo za častno dejanje.
Nagovor predsednika republike dr. Danila Türka ob podelitvi državnih odlikovanj sodelujočim v reševalni akciji
Brdo pri Kranju, 14. julij 2008
Velja govorjena beseda!
Spoštovani!
Tretjega julija letos je pri Blanci na Savi prišlo do tragičnega dogodka, v katerem je ugasnilo trinajst življenj. Trinajst dragocenih življenj. V dnevih, ki so sledili, je prišlo do mnogih reševalnih dejavnosti. Žal reševalne dejavnosti niso mogle rešiti vseh. Sledili so izrazi sožalja vsem bližnjim. Ob današnji priložnosti bi rad še enkrat izrekel vsem, ki so izgubili svojce v tem tragičnem dogodku, iskreno sožalje.
To je tudi čas, v katerem so nas navdale mnoge misli in vprašanja, o katerih smo razmišljali in še razmišljamo, o različnih razsežnostih tega tragičnega dogodka. Razmišljamo o nepredvidljivosti človeške usode, o človeškem zaupanju in odgovornosti, o naši pravni in varnostni kulturi in o mnogih drugih vprašanjih.
Toda danes smo se zbrali, da počastimo dve pomembni vrednosti naše družbe – solidarnost in požrtvovalnost. Ta tragični dogodek je sprožil cel val požrtvovalnosti in solidarnosti. V reševalnih aktivnostih, ki so sledile, je sodelovalo 1.166 ljudi. Večinoma so bili prostovoljci, ljudje, ki so brez zadržkov in brez velikega razmišljanja razumeli, kakšna je njihova odgovornost v tistem trenutku, ki so prihiteli na pomoč in ki so veliko dni nesebično sodelovali v reševalni akciji. Vrednoti požrtvovalnosti in solidarnosti sta temeljnega pomena za našo družbo in prav je, da smo ponosni, da imamo v naši družbi ljudi, ki so se sposobni tako izkazati.
Ljudje, ki so sodelovali pri reševanju, so prihajali iz vseh krogov, iz vseh delov naše družbe. Med njimi so bili potapljači, gasilci, pripadniki civilne zaščite, policisti, psihologi, vodniki reševalnih psov in mnogi drugi. Vsem ni mogoče izročiti odlikovanj in priznanj, kakršne bi prav gotovo zaslužili. Zato bi želel to priložnost, to zahvalo, ki jo izrekamo danes, izkoristiti za to, da se zahvalim prav vsem, ki so sodelovali v tej reševalni akciji in ki so se na ta način v tej reševalni akciji tudi izkazali.
Nekateri pa so v tem reševanju pokazali še prav posebne lastnosti – pogum in pripravljenost na tveganje, ki ga je bilo treba izkazovati vse tiste dni. V tem času so se izkazala tudi častna dejanja nekaterih, ki so bili še prav posebno anagažirani v reševanju. Izkazala se je sposobnost mobilizacije, hitre akcije in vzpostavitve potrebne koordinacije v akciji, ki je sledila. Vse te lastnosti, vsi ti dosežki zaslužijo priznanje in danes, ob tej slovesnosti bi želel vsem, ki so sodelovali, za vse te dosežke, za vse te izkazane lastnosti, izreči priznanje.
Seveda pa se sprašujemo tudi, kako naprej. Za naprej je mnogo misli in prav gotovo je med njimi tudi ta, da je naša družba dosegla dobro raven organiziranosti, pripravljenosti, sposobnosti ukrepanja v tako težkih priložnostih, kakršna je bila tista, ki je nastala 3. julija in kasneje. Vendar mora biti naša prva misel preprečevanje. Naša družba mora biti tudi sposobna, da s krepitvijo pravne in varnostne kulture zagotovi razmere, v katerih ne bo prihajalo do nesreč, v katerih ne bo tragičnih dogodkov, oziroma da bo takih dogodkov, kakršnih se ne da popolnoma preprečiti, v prihodnosti vse manj.
Želim, da bi današnja slovesnost minila z občutkom tako samozavesti, ki jo moramo imeti – kajti smo družba, ki je dobro pripravljena –, kot tudi resnega razmisleka o tem, kaj moramo še storiti za to, da bomo učinkoviteje preprečevali tragične dogodke v prihodnje. Še enkrat hvala vsem, ki ste sodelovali, ki so sodelovali v tej pomembni in veliki reševalni akciji. Posebej hvala vsem, ki ste danes prišli.