Predsednik republike o ohranjanju slovenskega kulturnega izročila
Kranj, Vrba na Gorenjskem, 8.2.2009 | sporočilo za javnost, govor
Predsednik republike dr. Danilo Türk je danes z ministrico za kulturo Majdo Širca položil venec na grob dr. Franceta Prešerna na starem mestnem pokopališču v Kranju. Zatem se je z ministrico in županom mesta Kranj sprehodil po starem kranjskem mestnem jedru, ki je z recitacijami Prešernove poezije, glasbenimi, folklornimi in igranimi prireditvami, različnimi predstavitvami navad in običajev v 19. stoletju ter s sejemskimi stojnicami pričaral vzdušje časa, ko je največji slovenski pesnik v mestu preživel svoja zadnja leta življenja.
Predsednik se je v popoldanskih urah udeležil tudi osrednje slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku v Prešernovem rojstnem kraju Vrba na Gorenjskem, kjer je imel pozdravni govor.
Govor predsednika republike dr. Danila Türka na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku pri Prešernovem spomeniku
Vrba na Gorenjskem, 8. februar 2009
Spoštovani gospod župan,
spoštovani obiskovalci, obiskovalke,
spoštovani gostje,
Prišli smo od blizu in od daleč v ta simbolični slovenski kraj, v Vrbo, da tu danes počastimo spomin na našega največjega pesnika in osebnost, ki je pomembno soustvarila slovenski narod. Današnji dan zato ni samo kulturni praznik. Je tudi praznik našega domoljubja, praznik naše domoljubne zavesti in praznik naše države. Med vsemi prazniki je verjetno prav 8. februar najbolj iskreno občuten pri vseh ljudeh kot tisti praznik, ki nas povezuje v eno samo veliko in kulturno definirano družino.
Zato je tudi prav, da se ob tem prazniku organizirajo spominski pohodi in da se kulturna dediščina ohranja in krepi tudi na ta način. Prav je tudi, da se ta kulturni praznik povezuje s spominom na našo osamosvojitev. Tako smo še posebno veseli in ponosni, da so danes z nami udeleženci vojne za Slovenijo, ki so s svojim pohodom in svojim prihodom na ta kraj še enkrat izkazali svoje domoljubje, še enkrat povedali, kako pomembna je kulturna identiteta za slovenski narod in kako je bila osamosvojitvena vojna naravni izraz našega kulturnega izročila, Prešernovega izročila.Vse to je v naši zavesti danes. Danes smo hvaležni vsem, ki so ustvarjali našo samostojno suvereno Slovenijo. S peresom in z orožjem, z mislijo in z dejanjem.
Vse to je moralo biti vgrajeno v našo državnost, vse to je bilo vgrajeno v našo državnost in na pomemben simbolični način se je ta pot začela tukaj, v tem kraju, v rojstni hiši Franceta Prešerna 3. decembra leta 1800. Osmi februar je praznik, ki je vezan na datum njegove smrti. S tem je bilo sklenjeno Prešernovo ustvarjalno življenje. S tem pa se je tudi začela Prešernova pot v nesmrtnost. Da je Prešernovo delo večen sestavni del slovenskega kulturnega izročila, smo vselej vedeli. Sam pripadam generaciji, ki je Prešernovo izročilo gojila skrbno, od začetka šolanja naprej in vselej kasneje. Prepričan sem in pričakujem, da tudi sedanje generacije to počnejo enako. Sedanje generacije otrok v šolah, sedanje generacije mladih ljudi, ki stopajo v aktivno življenje, in vse kasnejše generacije.
To je pomembno. Pomembno je zato, ker moramo vselej vedeti, kdo smo, od kod prihajamo in da imamo za seboj veličastno kulturno ustvarjalnost. To je pomembno danes, ko smo suvereni, ko imamo lastno državo in ko smo povezani v veliko evropsko družino narodov. Zgodovina se nikoli ne konča in tudi naš vstop v Evropsko unijo in naša utemeljitev v okviru evropske družine narodov ni konec zgodovine. To je samo etapa. Etapa, ki se bo prevesila v naslednje, v katerih ne bomo smeli nikoli pozabiti, kdo samo in od kod smo in kaj nas definira. Nikoli ne bomo smeli pozabiti Prešerna, njegove izvrstne poezije in njegove plemenite misli.
Za bodočnost Evropske unije, naše širše velike domovine velja, da bosta njena moč in njena sposobnost preživetja odvisni od tega, kakšna bo moč in sposobnost preživetja njenih članov. Kajti moč Evropske unije ni v nasilnem poenotenju, ni v umetnem ustvarjanju enotnosti tam, kjer naravnih pogojev za enotnost ni. Enotnost je v dobrem, svobodnem, prepričanem povezovanju vseh identitet Evrope, vseh narodov Evrope. V spoštovanju raznovrstnosti vseh kulturnih prispevkov vseh narodov Evrope.
V tem je naša skupna evropska moč. In tega se moramo zavedati v vseh primerih. Takrat, ko razmišljamo o izhodu iz sedanjih gospodarskih težav in ko se zanašamo na to, da nam bo v evropski družini lažje. Takrat, ko razmišljamo, kakšna naj bo bodoča ustavno-upravna ureditev Evropske unije. Tudi takrat se moramo zavedati, da bo takšna, da bo dajala prostor in nikakor ne omejevala naše narodne kulture in naše človeške svobode. Samo če bo Evropa takšna, bo tudi uspešna v prihodnje, takšna da se bomo v njej dobro počutili in k njej prispevali vsak svoje.
Danes smo tu zbrani, da počastimo spomin na Franceta Prešerna in da ob tej priložnosti razmislimo tudi o naši sedanjosti in o naši prihodnosti. Ni treba, da bi bile te misli posebno komplicirane. Pomembno pa je, da ves čas vemo, kdo smo, in s tem, ko smo prišli sem, smo to tudi povedali. Lepo je, da smo prišli od blizu in daleč danes na ta svečani dan sem v Vrbo, lepo je, da smo izpričali in da izpričujemo našo privrženost naši kulturni dediščini, našemu duhu svobode, ki ga je France Prešeren tako dobro izrazil. In ker smo tu in ker nas je tu veliko, smo lahko prepričani, da je tudi naša prihodnost zagotovljena in da bo ta prihodnost dobra.
Hvala lepa.