Nagovor predsednika ob 100. obletnici delovanja AMZS

Ljubljana, 16.9.2009  |  govor

Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slavnostni akademiji ob 100. obletnici delovanja Avto-moto zveze Slovenije
Ljubljana, 16. september 2009


Drage voznice, dragi vozniki, spoštovani gostje,

hvala za povabilo na današnjo slovesnost ob jubileju Avto-moto zveze Slovenije, ki s svojo stoletno tradicijo in jasnim poslanstvom tudi v današnjih dneh sledi cilju - doseči višjo raven varnosti v cestnem prometu in skrbi za pomoč svojim članom in popotnikom na cesti.

100 let je pomembna obletnica. Ko so ustanovili Kranjski avtomobilski klub, ki je bil predhodnik današnje AMZS, je bil avtomobil star že 23 let. Ljubljana je že imela električni tramvaj, zelo pomembno prevozno sredstvo, ki, za razliko od avtomobila, ni onesnaževalo okolja. To bi se bilo dobro spomniti tudi danes, ko govorimo o stoti obletnici organizacije oziroma društva, ki ima pomembno poslanstvo.

Naloge zveze so številne in vključujejo skrb za varnost v prometu, za čistost okolja in druga pomembna sporočila, ki so vezana na prometno kulturo. 100. obletnica te množične organizacije je priložnost, da spregovorimo in opozorimo na mnoge naloge in zaveze, tako posameznika kot civilne družbe in države.

Jubilej je tako priložnost za predstavitev dosežkov preteklega stoletja kot tudi za razmislek o ciljih in poslanstvu v prihodnosti. Spremembe so postale stalnica, to lahko opazimo predvsem na področju mobilnosti, ki je v stotih letih dobila povsem nove razsežnosti. Razdalje med kraji in ljudmi so se skrajšale, cestna infrastruktura in tehnika vožnje sta se spremenili in tako preoblikovali podobo sveta kot tudi odnose med ljudmi.

Mobilnost, ki so jo pred 100 leti poznali ustanovitelji Kranjskega avtomobilskega kluba, je bila seveda popolnoma drugačna, kot je danes. Ob prelomu stoletja se je že dalo slutiti, da bi avtomobil lahko nekoč prevažal še veliko več, kot zgolj nekaj bogatih zanesenjakov. O svobodi gibanja in ekologiji, pa čeprav je bila takrat kar tretjina avtomobilov na elektriko, ni razmišljal nihče.

Cestna infrastruktura je v pokrajine rezala vedno močneje. Alpe, celina in obmorski kraji so se za vedno spremenili. Takrat se o posledicah in možnih negativnih vplivih ni govorilo na tak način kot danes. A ceste niso le zbližale točk na avtokarti, naredile so veliko več. Gospodarsko, kulturno in osebno so povezale ljudi.

V Sloveniji, deželi z mnogimi odmaknjenimi zaselki in kraji, se je na avto čakalo kar dolgo. Ko je prišel v praktično vsak dom, se je zgodil prelom novega stoletja in z njim za povrh še tisočletja. V zadnjih 15 letih se je Slovenija avtomobilsko tako močno opremila, da po številu vozil na prebivalca silimo v evropski vrh. S prelomom stoletja so se začele dogajati mnoge druge spremembe, ki so ljudem močno spremenile življenjski ritem. Zaradi spremenjenih časovno-prostorskih migracij, ki so jih povzročile drugačne zaposlitvene navade, drugačnih urnikov in delavnikov, drugačnih nakupovalnih navad in podobno, so se iz prejšnjih javnih prevoznih sredstev naše poti preusmerile na osebne avtomobile.

Ob mnogih dobrih učinkih povečane osebne mobilnosti pa danes spoznavamo tudi negativne. Veliko število prometnih nesreč, poškodovanih in umrlih ter vedno večje okoljske obremenitve so le najbolj izstopajoči davki nove slovenske mobilnosti. Pa ne le slovenske. Mrtvih in ranjenih je preveč. Vizija nič je naš cilj.

Za njeno uresničitev je treba oblikovati, organizirati in zagotoviti delovanje prometnega sistema. Svojo vlogo pri uresničevanju vizije imajo upravljavci cest, proizvajalci in vzdrževalci avtomobilov ter seveda vsi, ki urejajo in vplivajo na ravnanje ljudi, udeležencev v cestnem prometu, od državnih organov in organizacij, do društev in drugih oblik organiziranja civilne družbe. Vizija nič je naša zaveza otrokom, ki se podajajo na šolsko pot, pešcem in kolesarjem kot najbolj ranljivim udeležencem prometa ter izziv vsem motoriziranim skupinam, da v prometu vozijo odgovorno, strpno in v skladu s pravili.

Varnost v cestnem prometu neposredno vpliva na celotno ozemlje Evropske unije in vse njene prebivalce. V 27 državah članicah Evropske unije je približno 500 milijonov uporabnikov cest, od katerih je 270 milijonov imetnikov vozniških dovoljenj. Vse večja mobilnost žal zahteva visoko ceno: 43.000 smrtnih žrtev in 1.800.000 poškodovanih na cestah Evropske unije v letu 2008 je strahoten človeški davek in pomeni tudi veliko družbeno škodo, ocenjeno na 160 milijard evrov.
Čeprav se varnost v cestnem prometu vendarle počasi, a nepretrgoma izboljšuje, cilj Evropskega akcijskega programa - zmanjšanje število smrtnih žrtev za 50 odstotkov -, kot kažejo sedanji podatki, ne bo dosežen. Le nekaj držav bo v celoti doseglo cilj, večina pa ga bo, tako kot Slovenija, uresničila le delno. Trenutno stanje kaže, da bo tudi leto 2009 bolj varno, saj lahko pričakujemo, da se bo prvič po letu 1960 število mrtvih spustilo pod mejo 200 žrtev. Opazi se bolj povezano in načrtno delo ter da se poleg dolgoletnega načrtnega dela na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu izvajajo tudi ukrepi na področju infrastrukture, zakonodaje in nadzora ter da je delo civilne družbe vedno bolj vpeto v nacionalne programe.

Človeško življenje je preveč dragoceno, da bi bili lahko zadovoljni z doseženim in da ne bi iskali še boljših rešitev. Tudi če bo treba korenito poseči v naše navade in razvade, ki so zabeležene med najpogostejšimi dejavniki tveganja: prehitri vožnji, vožnji pod vplivom alkohola, mamil in zdravil ter agresivni in brezobzirni vožnji.

Če govorimo o prometni kulturi je zanesljiv odgovor, da je rešitev v kulturi vseh udeležencev v prometu. Rešitve lahko iščemo v splošni kulturi in v splošnih vrednotah.

Sodobna mobilnost, še posebej tista osebna, ki je pri nas najbolj potrebna, je pred pomembnimi preizkusi. Svoboda mobilnosti se ne bo mogla nenehno povečevati. Iskati bo treba ravnotežje med gospodarskimi, ekološkimi in osebnimi cilji.

V Sloveniji sodobni javni potniški promet za zdaj žal še ne pomeni posebno privlačne alternative, a tudi ko jo bo, bo veliko državljanov, odmaknjenih od urbanih središč, moralo za svoj vsakdan uporabljati drugačen osebni prevoz. To bi bilo treba upoštevati že danes in se v rešitvah postaviti korak pred težave, ki nas v tem pogledu zagotovo čakajo in jih zmoremo in tudi moramo znati predvideti.

Nove tehnologije, predvsem tiste, ki omogočajo varnejšo, ekološko odgovornejšo in za posameznika finančno prijaznejšo mobilnost, so zagotovo prava smer za doseganje relativno hitrih pozitivnih učinkov.

Ta čas, ob stoletnici, je primeren, da pogledamo tudi nekoliko dalje v prihodnost. Električni avtomobil bo prej ali pozneje moral nadomestiti avtomobile z motorjem z notranjim izgorevanjem. Stoletje nafte se končuje. Nova tehnološka faza je že blizu. Pripraviti se je treba nanjo in naš prometni in industrijski razvoj usmerjati k novim tehnologijam in novi družbi, ki bo nastala. To družbo moramo tudi aktivno soustvarjati.

Še pred tem pa bomo morali poskrbeti za celovito ureditev prometa in transporta pri nas. Naše ceste so preobremenjene s tranzitnim tovornim prometom. Ta preobremenjenost ogroža varnost prometa in naše okolje. Potrebujemo temeljit zasuk k transportu po železnici. Naše železnice moramo modernizirati in s tem zagotoviti enega temeljnih pogojev za razvoj Slovenije kot tranzitne države. Naš zaostanek je velik, vendar ga lahko še odpravimo. Državljani Slovenije pričakujemo odločna dejanja, ki bodo zagotovila ta nujno potrebni premik.

In kje je pri vsem pričakovanem razvoju prihodnja vloga AMZS?

AMZS lahko pri iskanju novih ravnovesij med mobilnostjo, varnostjo in ekološko odgovornostjo odigra enako, pravzaprav še bolj pomembno vlogo, kot jo je Kranjski avtomobilski klub pred 100 leti, ko je postal motor vse bolj ljudske motorizacije.

Voznice in vozniki svojemu klubu AMZS zaupajo in to zaupanje mora AMZS ohraniti tudi v prihodnje. S tem, da nas obvešča, kakšne so nove varnostne naprave, kako varne so naše ceste, predori, delovišča, avtomobili in še vrsta drugih, za varno mobilnost pomembnih stvari, je le del tega, kar mora ostati zaščitni znak AMZS.

Rešitve lahko pričakujemo in zahtevamo od državnih organov ter lokalnih skupnosti, ker imajo naloge in pristojnosti za oblikovanje, vodenje sistema in nadzor: Hkrati pa vabimo civilno družbo in posameznike, da se še bolj aktivno kot doslej vključijo v skupna prizadevanja.

Imamo vrsto državnih organov, društev, fundacij, svetov, agencij, zavodov in drugih organiziranih oblik in skupin, ki se ukvarjajo z vprašanji, ki so povezana s prometom. Njihova dejavnost pokriva vsa vidike prometa: organizacijo, nadzor, preventivo, zdravstvene vidike, ekološke vidike, izobraževanje, osveščanje in drugo. Opravljajo izredno pomembno delo. Njihova učinkovitost pa bi bila nedvomno večja, če bi svoja prizadevanja uskladili in medsebojno povezali. To bi bila prava pot za uresničevanje ciljev vseh in vsakogar.

Na koncu mi dovolite, da vam ob vaši stoti obletnici zaželim vse najboljše in da v sodelovanju z drugimi dosežete cilje, ki ste si jih zastavili na področju prometne varnosti, čistosti okolja in ciljev, ki so povezani z uvajanjem sodobnih tehnoloških rešitev v prometu in z uvajanjem javnega potniškega prometa.

Iskrene čestitke predvsem vašim članom in organizatorjem, ki delujejo znotraj Avto-moto zveze Slovenije, in mnogim prostovoljcem, ki so dejavni znotraj društev po vsej Sloveniji.