Govor predsednika na osrednji slovesnosti ob dnevu policije

Ljubljana, 24.6.2009  |  govor

Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türk na osrednji slovesnosti ob dnevu policije
Ljubljana - Tacen, 24. junij 2009


Spoštovane policistke in policisti,
spoštovani visoki gostje.

Slovesnost, ki jo praznujemo danes, je tesno povezana z državnim praznikom, s praznikom, ki ga bomo praznovali jutri, z dnevom državnosti.

Državnost Republike Slovenije ne bi nastala brez policije, kateri vsi dolgujemo zgodovinsko priznanje. Policiji dolgujemo zahvalo za izkazan pogum pri odporu zoper agresorja, ki je želel prekiniti slovenske sanje takoj, ko so se pričele spreminjati v resničnost. In na tem mestu želim kot predsednik republike to priznanje in to zahvalo tudi svečano izreči.

Danes se je treba spomniti tudi padlih policistov, ki so za novo državo žrtvovali največ – svoje življenje.

Menim pa, da je tudi prav, da se ob današnji svečani priložnosti spomnimo tudi akcije Sever, s katero je konec l. 1989 slovenska milica preprečila t.i. "miting resnice", ki je bil napovedan v Ljubljani, zagotovila varnost in politično stabilnost, ljudem pa dala samozavest in zaupanje v sposobnost slovenskih državnih organov, slovenskih oblasti, da zaščitijo človekove pravice in uveljavijo razvoj demokracije v naši državi. Zaradi vseh teh zaslug in žrtev danes živimo v sodobni, demokratični, pravni in evropski državi. V državi, v kateri je vloga policije predvsem v zagotavljanju in varstvu njenih temeljnih vrednot, varstvu človekovih pravic in takih pomembnih vrednot, kot so pravičnost, enakopravnost in varnost.

Te vrednote ne nastanejo same od sebe, temveč si je zanje treba prizadevati. Potrebno je trdo delo, resnost, odločnost in posebej bi poudaril zvestoba načelom. Zato je delo policije pri vzpostavljanju in ohranjanju teh vrednot tako pomembno. Pravičnosti ne bo mogoče doseči brez skrbnosti, enakopravnosti ne brez občutka za ljudi in varnosti ne brez pravočasnega ukrepanja. To delo policije je vse prej kot preprosto. Pomeni dolge ure prizadevanj, naporov in veliko strokovnega znanja. K varstvu teh vrednot prispeva vsaka skrbno pripravljena policijska akcija, vsaka noč, prebita na terenu, vsako tveganje lastnega zdravja in življenja za to, da se lahko državljanke in državljani počutimo varne in da mirno spimo.

Pravičnost je nekaj, kar živi v vsakem od nas, je trdno prepričanje, ki so nam ga privzgojili starši, prepričanje, da je treba dobro nagraditi in slabo kaznovati. Še tako velik obseg nagrajevanja dobrih del in slavljenja velikih dosežkov pa ne more nadomestiti škode, ki nastane, kadar slaba dela niso sankcionirana. Uspeh in verodostojnost naše države sta tako na preizkušnji na dveh ravneh: prvič, država mora znati spodbuditi inovativnost, razvoj, sposobnosti, talente in vse druge vrline, ki jih izkažejo posamezniki in jim za to tudi podeliti vso potrebno podporo, izreči zahvalo in podeliti priznanje. In drugič, da bo znala država pokazati in ugotoviti nepravilnosti in jih priznati kot take, da bo sposobna preganjati storilce kaznivih dejanj in pripeljati do zaslužene kazni. Tudi to mora znati država. Pravičnost ne sme ostati le želja, uresničevati se mora vsak dan, da lahko vsakdo od nas začuti, da živi v državi in med ljudmi, ki jim za to pomembno vrednoto ni vseeno. Zahteva ne le kvalitetno policijsko delo, ampak tudi primerno družbeno kulturo in razumevanje med državnimi organi in civilno družbo.

Enakopravnost je druga pomembna vrednota, ki jo želim na tem mestu posebej poudariti. Enakopravnost je temeljna zavest človeka, da mora biti pravica enaka za vse in da mora vsakdo dobiti tisto, kar si zasluži. Roka pravice pri tem ne sme omahovati: nihče v sodobni evropski državi ne sme biti nedotakljiv, ne glede na bogastvo, družbeni položaj ali podobne okoliščine. Dokaz, da se lahko tudi ljudje iz najvišjih slojev neke družbene skupnosti najdejo pred sodiščem, ki jim izreče pravično sodbo, je tisto, kar naredi državo verodostojno ter ji poveča ugled tako v domači, kot tudi v mednarodni javnosti. Ta zahteva je še posebej pomembna v državah, ki so izvedle tranzicijo. Če država tega ni sposobna izvrševati, postavlja pod vprašaj prav enakopravnost, saj zakoni ne morejo veljati samo za nekatere, če pa se med prebivalci države razvije vtis, da so načeti sami temelji države. Delo policije pri tem je prav temeljno: z odločnostjo in pogumom se mora lotiti tudi najbolj zapletenih kaznivih dejanj, ki jih je prinesel hiter gospodarski razvoj ob prelomu tisočletja. Na ta način bo mogoče državljankam in državljanom dokazati, da se s strokovnim in uspešnim delom ter ob sodelovanju z vsemi organi in posamezniki, ki bi radi prispevali k dosegu tega cilja doseže tudi to, da nihče, ki je kršil zakon, ne bo privilegiran, ki ne bo izvzet, ki ne bo ušel zasluženi kazni.

In končno, tretja vrednota - varnost. Varnost je nekaj, kar omogoča razvoj družbe in posamezniku, da uživa v svojem življenju, svoji svobodi, svojem iskanju sreče. Varnost spada med najbolj temeljne človeške in družbene potrebe in vrednote. Varnost je občutek, da bo nekdo lahko užil sadove svojega trdega dela, ne da bi mu bilo to s silo odvzeto ali ogroženo. Je tudi zavedanje, da bo mogoče ob spoštovanju predpisov uresničiti svoje gospodarske načrte, inovacije in nove zamisli. Ali pa je le preprost občutek, da se lahko v miru in brez skrbi sprehodimo po naših trgih in ulicah. Vse to je varnost. Posebej pa želim poudariti pomen prometne varnosti in vlogo policije pri njenem zagotavljanju. Vse to država nujno potrebuje za svojo prihodnost, zato mora temu posvečati vso svojo skrb in vso svojo pozornost. Delo policije pri vzpostavljanju varnosti ter s tem povezanega občutka vseh državljank in državljanov pa je neprecenljivo. Prav policija je namreč tista, ki lahko s svojim odnosom, s svojim trudom in s svojimi uspehi od vseh državnih organov najbolj prispeva k uresničitvi tega cilja. Zato mora država skrbeti za policistke in policiste, ki s svojimi napori, s svojim vsakodnevnim tveganjem in žal včasih tudi potrebnimi odrekanji vsakodnevnim radostim k tej temeljni vrednoti prispevajo. Policistkam in policistom je treba nuditi ustrezen položaj, usposobljenost, strokovni razvoj in znanstveno delo. Pri tem pa – kot to terja načelo pravičnosti, ki velja za vse, je treba dobro delo nagrajevati in slabo sankcionirati, saj se tudi na ta način zagotavlja verodostojnost policije same.

Policija v sodobni državi ob zasledovanju vseh teh vrednot zato postaja vse manj oblast v klasičnem pomenu besede in vse bolj javna služba, ki je namenjena zagotavljanju dobrin za življenje vseh nas. To ne pomeni, da policija izgublja svoje temeljno poslanstvo, nasprotno – to poslanstvo je postalo razumljeno ne kot volja oblastnikov temveč kot potreba družbe, kot zasledovanje njenih najvišjih ciljev in temeljnih načel. S tem pa je tudi sprejeta kot pomemben sestavni del našega razvoja in ne le kot sredstvo državne prisile.

Zato je tako pomembno razmerje med policijo in politiko, ki ga je treba skrbno spremljati in ocenjevati. Politika ne sme biti neobčutljiva za potrebe policistk in policistov, za njihove strokovne predloge in za izvedbo nujnih organizacijskih reform. Prav tako mora politika skrbno bdeti nad delom policije in zagotavljati ustrezen demokratični nadzor. Nikakor pa se ne sme zgoditi, da bi politika posegla v delovanje in odločitve policije, ki so stvar policijske pristojnosti in policijske stroke. Zavrniti je treba sleherno dejanje in sleherno izjavo, zaradi katere bi se policijsko delo razumelo kot instrument ozkih političnih interesov. S tem bi se porušilo zaupanje v pravičnost, enakopravnost in varnost, torej tiste temeljne vrednote za katere menim, da je prav, da se jih spomnimo danes ob današnjem prazniku.

Naj ob koncu čestitam vsem, ki bodo prejeli priznanja za izjemno delo in izjemne dosežke.

Na koncu bi pa rad še enkrat čestital vsem policistkam in policistom ob dnevu policije, vam zaželel tudi v prihodnje uspešno delo in občutek zadovoljstva, da s tem prispevate k nadaljnjemu razvoju in blaginji naše države.
In verjemite mi, državljanke in državljani smo vam hvaležni.

Hvala lepa.