Govor predsednika ob 50. obletnici dvojezičnega šolstva

Lendava, 27.11.2009  |  govor

Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slovesnosti ob 50. obletnici dvojezičnega osnovnega šolstva
Lendava, 27. november 2009


Spoštovani ravnatelji, člani učiteljskega in profesorskega zbora dvojezičnih šol ter vrtcev,
gospodje župani, gospodje poslanci, dragi gostje iz sosednje Madžarske,
gospe in gospodje,

na vašem vabilu, namenjenem udeležencem današnje slovesnosti, ste napisali:

"Pred 50-imi leti so se gradili mostovi dvojezičnega osnovnega šolstva. Povezovali so uka željne učence slovenske in madžarske narodnosti, ki so sedli za iste šolske klopi. Vzgojno-izobraževalno delo je hkrati potekalo v slovenščini in madžarščini. Izvajanje dvojezičnega šolstva, ki je narekovalo in narekuje še danes brezmejno življenje dveh narodov in goji ter bogati kulturo Slovencev in Madžarov, je edinstven primer vzgoje in izobraževanja doma in v svetu."

To so ugotovitve, na katere moramo biti ponosni in zaradi katerih sem se z velikim veseljem odzval vašemu vabilu, da vam ob tako pomembni obletnici spregovorim ter zaželim veliko uspešnih let.

Ob tako pomembni obletnici, kot je 50 let dvojezičnega šolstva, je prav, da se ozremo na prehojeno pot, ki sem jo sam tudi nekoliko bolj neposredno spremljal zadnjih 30 let. Ta pot pa se je začela že več kot pred 50 leti. Ne glede na to, da se obdobje od leta 1945 do leta 1959 ne šteje kot obdobje dvojezičnosti v sistemu vzgoje in izobraževanja, sta vendarle ločeno delovali slovenska in madžarska osnovna šola. Leta 1959 pa so bila opredeljena izhodišča in izražena je bila potreba po dvojezičnem šolstvu in sicer, da je tam, kjer so možnosti, potrebno postopoma storiti še korak naprej pri organiziranju dvojezičnega šolstva. Sprejeto je bilo spoznanje, da bo to pozitivno vplivalo na medsebojno spoznavanje in zbliževanje dveh narodov in na vzgajanje kadrov, ki lahko govore oba jezika območja, na katerem živijo. Zakon o dvojezičnih osnovnih šolah, ki ga je sprejela tedanja Skupščina Socialistične republike Slovenije, je to spoznanje prav izrazil in zagotovil nadaljnji razvoj dvojezičnosti.

In tako se je tudi v Prekmurju, takrat na 13 osnovnih šolah, približno 1.300 učenk in učencev poleg svojega materinega jezika spoznavalo in se učilo tudi madžarskega jezika. Dve leti kasneje se je dvojezični program začel uresničevati tudi v vrtcih. Na področju srednješolskega izobraževanja je bil leta 1980 sprejet zakon, po katerem je postalo učenje madžarskega jezika na narodnostno mešanem območju obvezno za vse dijake srednje šole. Tako od šolskega leta 1981/82 poteka dvojezično izobraževanje tudi na Dvojezični srednji šoli Lendava.

Spremembe in mejniki, ki sem jih navedel, so samo najbistvenejše točke, ki opozarjajo na daljnosežnost odločitev, ki so odprle poti v novo, pomembno in kompleksno področje, področje dvojezičnega šolstva. Kako velike so zasluge pri tem, najbolje vedo učitelji, ki ob uresničevanju učnih načrtov in programov vsakodnevno živijo polno življenje s svojimi učenci in učenkami. Vzgojitelji v vrtcih, učitelji in profesorji v osnovnih in na srednji dvojezični šoli, imajo zelo posebno vlogo, predvsem pa zahtevno in pomembno poslanstvo, zato jim gre posebna zahvala – hvala. Mlade ljudi vzgajate k spoštovanju in razumevanju narodne in kulturne drugačnosti, za spodbujanje sodelovanja in predvsem kvalitetna sobivanja na narodno in jezikovno mešanem območju. Dajete jim vse potrebne sposobnosti za polno komunikacijo v dveh jezikih in tako ustvarjate povsem novo raven sožitja.

Razvijanje jezikovnih zmožnosti in sposobnosti v dveh jezikih tako v prvem, to je materinem jeziku, in v drugem jeziku in spoznavanje kulturnih izročil lastnega in sosednjega naroda je velika vrednota in ima tudi veliko praktično vrednost. Oba jezika sta enakovredna v sporazumevanju tako v šoli kot zunaj nje. Vzpostavljen je model dvosmernega ohranjanja in razvoja jezikov. Po letu 1999/2000 so bile uvedene tudi metodološke izpopolnitve, ki dajejo temu modelu današnjo podobo. Cilj izobraževanja je, da vsak otrok dobro obvlada svoj materin jezik in jezik sosednjega naroda, tako da je jezikovna komunikacija lahko resnično popolna in sproščena.

V procesu uresničevanja poslanstva dvojezične šole so tudi danes potrebna stalna posodabljanja v programih usposabljanja, predvsem v smislu posodabljanja metod in vsebin dvojezičnega pouka, kar mora biti usmerjeno v zagotavljanje jezikovne in družbene funkcije. Jezik je živ in nove metode izpopolnitve so nujne. Doseganje vsega tega zagotavlja enakovredno jezikovno komunikacijo in stike med posamezniki, kakor tudi ustvarja dobre odnose, usmerjene v sožitje in toleranco na "narodno mešanem" ali, kot večkrat govorimo, na "dvojezičnem območju" in vse to je zelo pomembno. Da ste bili tu ne samo uspešni, ampak tudi odlični, zelo nazorno priča ravno zgledno sožitje in sobivanje ljudi v mešanih družinah, javnih ustanovah, na delovnih mestih, skratka povsod, kjer poteka življenje.

In nenazadnje, iz petih dvojezičnih osnovnih šol in srednje dvojezične šole, ki se nahajajo tako na lendavskem kot goričkem območju, prihajajo učenci z zavidljivimi uspehi. To jim omogoča nadaljnje šolanje v srednjih šolah in na Univerzah, tako v Sloveniji kot tudi na Madžarskem. Prepričan sem, da so jim že sedaj odprta vrata tudi na ostale evropske univerze. Evropska unija in vsa Evropa temelji na načelu jezikovnega pluralizma, ki ga želi ohranjati in razvijati naprej, preko meja dosedanjih nacionalnih ureditev. Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih je eden od izrazov tega. Seveda pa si želim, da bi bilo čimveč pridobljenega znanja v prihodnosti uporabljeno prav tu, v Pomurju, kjer je to še posebej potrebno. Za to obstaja veliko možnosti že sedaj in prepričan sem, da bo teh možnosti v prihodnje še več.

Dvojezičnost v teh krajih se je razvijala v težkih časih, ko je komunikacijo med ljudmi ovirala železna zavesa in ko je bila ideja odprte Evrope jezikovnega pluralizma videti kot oddaljen, skoraj utopičen cilj. Pred dvema desetletjema pa so se razmere začele spreminjati in so do danes vzpostavile nov svet. Prav ta čas, v teh mesecih se spominjamo 20-letnice padca železne zavese, velike demokratizacije, ki se je zgodila v Vzhodni Evropi, in velikih sprememb, ki so za vselej spremenile podobo Evrope. Danes živimo v drugačnih časih in v drugačni Evropi. Danes je Pomurje na središču odprtih poti med vzhodom in zahodom, severom in jugom. Oddaljenost od pomembnim urbanih središč Evrope je majhna, pravzaprav lahko govorimo bolj o bližini, kot o oddaljenosti, komunikacija pa odprta. To je priložnost za nove razvojne rešitve in za ustvarjanje novih ravni blaginje in kulturnega sožitja. Tu, v Lendavi, je marsikatera od novih priložnosti že izkoriščena, druge pa še čakajo na pobudo odločnih in podjetnih ljudi. In prav takim ljudem mora biti funkcionalna dvojezičnost v veliko pomoč.

Dosedanja, petdesetletna pot je bila uspešna, pred dvojezičnim šolstvom pa stojijo novi in pomembni izzivi ter nove in pomembne možnosti. To vedo tisti, ki vedo, da prinašajo novi, boljši časi nove priložnosti. Prepričan sem, da jih boste, tako kot do sedaj in ker bo to v prihodnosti še lažje, v prihodnosti še bolje izkoristili in da bo vaše delo odprlo nova razvojna obzorja in nove, še boljše oblike sožitja.

Danes vam čestitam ob 50. obletnici dvojezičnega šolstva v Pomurju. Danes je dan, ko nedaleč od tu, na Madžarskem v bližini Balatona zasedata obe vladi, madžarska in slovenska, na skupnem zasedanju. Ta skupna zasedanja so znak novih časov in novi časi morajo prinesti tudi rešitve, tako za Slovence v Porabju kot tudi za madžarsko narodnost v Pomurju. Prepričan sem, da bo današnje skupno zasedanje dveh vlad pomagalo odpirati nova obzorja in nove možnosti. Mi pa se posvetimo obletnici, kajti 50-letnica dvojezičnega šolstva zasluži, da jo proslavimo svečano, da jo proslavimo sproščeno in da jo proslavimo predvsem z občutkom, da so pred nami še boljši časi. Hvala lepa.