 Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in soproga Barbara Miklič Türk sta prispela na uradni obisk v Republiki Estoniji, kjer sta ju pozdravila predsednik Republike Estonije Toomas Hendrik Ilves in soproga Evelin Ilves. Po uradnem sprejemu z vojaškimi častmi sta se predsednika zadržala v pogovoru na štiri oči, temu pa so sledili plenarni pogovori med delegacijama Republike Estonije in Republike Slovenije pod vodstvom obeh predsednikov.
Estonski predsednik Toomas Hendrik Ilves je pozdravil predsednika dr. Danila Türka, ki ga je označil kot prijatelja in kolega, s katerim se pogosto srečujeta. Izpostavil je, da se Estonija in Slovenija že desetletja zelo dobro razumeta. Kot je pojasnil, sta bili obe majhni državi uspešnejši od drugih v nekdanji širši skupnosti držav. Tudi po osamosvojitvi sta pogosto presenetili s svojo uspešnostjo in sta danes obe članici evroobmočja. Estonski predsednik je spomnil, da sta bili Estonija in Slovenija zaradi dobrih rezultatov tudi v prvi skupini držav, ki so dobile povabilo za začetek pogajanj o članstvu v Evropski uniji. |
 Po besedah estonskega predsednika se skupne vizije in pogledi obeh držav nadaljujejo tudi danes. Med njimi je izpostavil pomen politike Evropske unije do svojega vzhodnega sosedstva, kar predstavlja prioriteto tako za Estonijo kot Slovenijo. Dodal je, da si obe državi želita delujočo skupno evropsko zunanjo in varnostno politiko. Ta politika po njegovih besedah potrebuje še veliko dela, saj zanemarja Severno Afriko in nima iniciative pri reševanju problemov na Balkanu.
Tudi predsednik dr. Danilo Türk je kot enega od problemov Evropske unije izpostavil težave pri oblikovanju strateških prioritet skupne zunanje in varnostne politike unije. S predsednikom Ilvesom se je strinjal, da bi morala biti usmeritev proti Vzhodu prva strateška prioriteta unije. Kar se tiče Balkana, pa je posebej omenil Bosno in Hercegovino, ki jo v prihodnosti čakajo resni izzivi. K iskanju odgovorov na te izzive bi po njegovih besedah znatno prispevala energična, odgovorna in odprta politika EU do Bosne in Hercegovine. |
 Predsednik Türk je poudaril, da sta tako Estonija kot Slovenija del širšega evropskega prostora med Baltikom in Jadranom, ki ga je opisal kot dinamični, kreativni in optimistični del Evrope. Za to območje so značilni dobri rezultati na področju gospodarskega razvoja, odgovorno upravljanje z viri ter spoštovanje skupnih politik Evropske unije. Države na tem območju bi lahko sodelovale tudi pri reševanju nekaterih skupnih problemov, kot so nove oblike korupcije in slabo upravljanje podjetij. Predsednik se je zavzel za to, da bi bolj razvili identiteto tega prostora, ki je izrazita in pozitivna identiteta. |
 Estonski predsednik je dejal, da zaradi skupnih pogledov Estonija in Slovenija zavzemata zelo podobna stališča znotraj Evropske unije. Med možnostmi za okrepitev dvostranskih odnosov je izpostavil področje javne uprave, kjer bi državi lahko okrepili sodelovanje in izmenjavo izkušenj pri razvoju elektronske javne uprave (e-uprave). Izrazil je tudi željo, da bi Slovenija sodelovala v Natovem Centru odličnosti za sodelovanje pri kibernetski obrambi, ki deluje v Tallinnu.
Tudi slovenski predsednik je med perspektivnimi področji za razvoj dvostranskega sodelovanja omenil e-upravo, zlasti izmenjavo izkušenj na področjih, kot so javno naročanje, registracija podjetij in obdavčitve, potenciale informacijskih tehnologij pa bi morali izkoristiti tudi na področjih socialnih služb in zdravstva. Predsednik Türk se je zavzel za okrepitev gospodarskega sodelovanja na področju informacijskih tehnologij, farmacije in na drugih področjih. Poudaril pa je tudi potrebo po ohranitvi zelo dobre ravni političnih posvetovanj med državama. |
 Predsednika republike na uradnem obisku v Estoniji spremljajo ministrica za gospodarstvo mag. Darja Radić, ministrica za javno upravo Irma Pavinič Krebs, minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić ter gospodarska delegacija, v kateri sodeluje 24 predstavnikov slovenskih podjetij. |