Predsednik ob 150. obletnici Zdravniškega društva Slovenije

Ljubljana, 14.10.2011  |  govor

Slavnostni govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slavnostni akademiji ob 150. obletnici delovanja Slovenskega zdravniškega društva
Ljubljana, 14. oktober 2011


Spoštovane zdravnice in zdravniki,

vesel sem bil vašega povabila na 150. obletnico Slovenskega zdravniškega društva. Svoje praznovanje ste organizirali v Slovenski filharmoniji, za katero ste se zdravniki že pred več kot sto leti zavzemali ter jo spodbujali v njenem razvoju.

Takrat so bili in tudi danes so med slovenskimi zdravniki vrhunski glasbeniki, ki so soustvarjali glasbeno koncertno podobo takratnega in tudi današnjega časa. Tudi na ta način je bilo Slovensko zdravniško društvo pomemben del naše kulturne krajine.

Delovanje Slovenskega zdravniškega društva je segalo na mnoga področja. Zdravniki so bili v preteklosti ključni skrbniki za odpravljanje higienskih pomanjkljivosti in so spodbujali oblast, da stori vse za to, da odpravi nevarna žarišča kužnih obolenj in da preprečuje nastanek epidemioloških žarišč.

V teh stopetdesetih letih se je zvrstilo veliko množičnih obolenj, kot so črne koze, kolera, jetika, bili sta dve svetovni vojni. Zdravniki – vaši predhodniki – so imeli pri odpravljanju vzrokov bolezni bistveno vlogo. Prva otroška bolnišnica v Ljubljani je bila ustanovljena prav na pobudo vašega društva, ki je organiziralo vrsto humanitarnih dobrodelnih dogodkov in zaprosilo meščane, da sodelujejo pri ustanavljanju otroške bolnišnice. Še več, posamezniki so dali zaobljubo, da bodo brezplačno vodili to ustanovo in v njej opravljali delo brez plačila.

To gibanje se je po prvi svetovni vojni z znamenito spomenico uvrstilo med osrednje pobudnike za ustanovitev Univerze v Ljubljani in v okviru tega tudi izobraževalne ustanove, ki je bila predhodnica kasnejše popolne Medicinske fakultete.

Prav znanju in razumevanju moramo nocoj posvetiti posebno pozornost. Rdeča nit od začetkov delovanja zdravniškega društva, ki je nastalo kot bralno zdravniško društvo, vse do danes je namreč splošno prosvetljevanje prebivalstva o zdravju in o načinu življenja, ki utrjuje zdravje. Mnoga desetletja je bilo zdravniško društvo glavni organizator mednarodnih strokovnih srečanj, konferenc in znanstvenih debat, ki so združevale strokovnjake s področja medicine iz vsega sveta. Z odmevnimi kongresi, ki se jih je včasih udeležilo tudi več kot tisoč strokovnjakov z vseh kontinentov, ste veliko prispevali k prepoznavnosti naše medicine in medicinskih strokovnjakov, pa tudi naše domovine.

S strokovnimi vezmi, ki ste jih nadvse učinkovito prepletali z najbolj uglednimi svetovnimi strokovnjaki s področja zdravstva, ste pomagali pri utrjevanju našega ugleda in visoke strokovnosti na področju medicine.

Nekateri strokovni dogodki, ki imajo že več desetletno tradicijo povezovanja znanja in zdravnikov, puščajo nadvse dobro sled ter pripomorejo k dobri harmoniji in razumevanju poslanstva zdravnikov.

Schrottovi dnevi, Kokaljevi dnevi – srečanja, ki se jih udeležuje po več sto udeležencev, kongresi strokovnih združenj in še veliko drugih strokovnih dogodkov, vse to je ustvarilo pravi sistem trdnih in množičnih strokovnih razprav. Številne sekcije Slovenskega zdravniškega društva generirajo razvoj stroke, utemeljujejo strokovni dialog, promovirajo ključne cilje razvoja medicinske stroke ter oblikujejo pomembna izhodišča za razvoj zdravstvenega sistema. Kar okoli 90 odstotkov vseh podiplomskih izobraževanj poteka v okviru dejavnosti Slovenskega zdravniškega društva.

Sekcije zdravniškega društva so zakladnica znanja, pa tudi ozaveščenosti o poslanstvu zdravnika. Omogočajo tudi boljše razumevanje medicine in njenih meja ter odpirajo priložnost za vstopanje novih strokovnih in organizacijskih zamisli v sistem zdravstvenega varstva.

Znanje, ki ga imate zdravniki, je neprecenljive vrednosti. To znanje je zelo široko in je prepleteno z mnogimi vsebinami, ki presegajo ozke tehnične vidike v postopkih diagnosticiranja in terapije. To znanje posega na področje psihologije, sociologije in še posebej na področje etike in morale. Etika in morala zdravnikov je vedno močno vplivala in prispevala k razumevanju etike in morale na sploh. Sooblikovala je standarde v družbi in nanjo se opirajo tudi drugi.

Ta etika temelji na odgovornosti do samega sebe in se zaključuje z odgovornostjo do bolnika in njegove stiske. Znanje in vaša usposobljenost, pa tudi razumevanje splošnih razmer, predstavljajo ključno osnovo za razvoj medicinske stroke, za razvoj družbenih odnosov in za dobro vzdušje in razpoloženje. Prispevek zdravnikov v teh okvirih je velik in nesporen.

Vaše društvo je od vsega začetka do danes utemeljeno kot društvo s trdno in dobro tradicijo in kot društvo z močno etično energijo, ki temelji na zavesti vsakega posameznega zdravnika. Prvi osnutek kodeksa zdravniške etike ste spisali leta 1959, kmalu po svetovnem kongresu v Parizu, na katerem ste razpravljali o medicinski etiki in morali. Ta kodeks je bil tudi osnova za kodeks, ki so ga prevzele vse republike takratne Jugoslavije. Ta je postavil v ospredje in v središče dogajanja pacienta in skrb za njegovo usodo. To je bilo takrat in je še danes nesporno izhodišče.

Zdravniki ste nosilci razvoja, ste zaupanje in upanje za mnoge ljudi, ki so zboleli in ki so v stiski. Med vami je mnogo prostovoljcev, ki nesebično pomagate ljudem, ki so izgubili zavarovanje, ali otrokom, ki preživljajo počitnice v kolonijah, organizirate vrsto gibanj in civilnih iniciativ bolnikov posameznih obolenj, ste nosilci razprav v lokalnem okolju, pobudniki različnih dogodkov zdravega stila življenja, nesebično komentirate in odgovarjate ljudem na spletnih straneh itd. Vaše aktivnosti in prispevki, ki jih dajete kot prostovoljci, so neprecenljive vrednosti in pravzaprav redkokdaj omenjene. Pri tem ima vaše društvo nadvse pomembno vlogo.

Slovensko zdravniško društvo, ki sodi med najstarejša zdravniška društva v Evropi, predstavlja eno od najstarejših oblik organizirane civilne družbe v našem prostoru. Slovenski zdravniki in nasploh vsa slovenska javnost se še vedno premalo zaveda pomena civilne družbe, ki predstavlja enega od najbolj prepoznavnih kazalnikov demokratične ureditve določene družbe. Društvo sodeluje pri ohranjanju in razvijanju kulturne ter zgodovinske dediščine slovenskih zdravnikov in skrbi za uveljavljanje zdravnikov v naši družbi. Ob tem pa je v svoji stoletje in pol dolgi zgodovini širše zaznamovalo slovenski prostor na področjih kulture, znanosti in uveljavljanja socialnih pravic, pa tudi v politiki. Politika in vsa javnost pričakujeta, da bo vaše društvo še naprej aktiven dejavnik, zlasti v vprašanjih javnega zdravja in zdravstvenega sistema naše države.

Zdravniki in medicinski tehniki, medicinske sestre in vsi, ki delate v zdravstvu, ste bistveni del zdravstvenega sistema. Zdravstvo je kompleksen sistem in je del splošnih gospodarskih in družbenih razmer. Finančna in gospodarska kriza, ki pesti ves svet in tudi nas, resno opozarja ter tudi zavezuje, da moramo bolj varčno in skrbno ravnati z vsemi viri, na vseh področjih, kar seveda velja tudi za področje zdravstva.

V teh časih smo priča nespodbudnim napovedim, opozorilom o nujnem varčevanju in primanjkovanju sredstev iz zdravstvene blagajne, pa tudi pogostim grožnjam o zmanjševanju pravic do zdravstvene storitve in poslabšanju njene dostopnosti. Letos sem imel že večkrat priložnost spregovoriti o teh problemih. Pozorno poslušam poznavalce zdravstva in verjamem predvsem tistim, ki ponujajo smiselne in uresničljive in ne le linearne varčevalne ukrepe. Med dobre in smiselne ukrepe uvrščam predvsem tiste, ki govorijo in spodbujajo združevanje različnih že obstoječih virov na področju zdravstva. Ko govorim o virih, imam v mislih tako zdravstveno osebje, razpoložljivo visoko tehnologijo, prostorske pogoje kot seveda tudi finančna sredstva.

Slovenski zdravstveni sistem, ki ne sodi med velike zdravstvene sisteme, je organizacijsko razdrobljen. V nekaterih primerih, ko govorimo o količinah opravljenih storitev na enem mestu, tudi ni referenčen. Zaradi teh in mnogih drugih razlogov podpiram vse tiste že začete procese, ki so povezani z vprašanjem referenčnosti tako ambulant kot tudi bolnišnic. Ravno tako se mi zdijo smiselni vsi predlogi, ki so šli v smeri boljše organizacije urgentne službe, integralnih dežurstev in vzpostavitve bolj učinkovite mreže zdravstvenih ustanov. Smiselno združevanje znanja, tehnologij in prostorov mora biti podprto tudi z večjo avtonomijo in odgovornostjo zdravstvenih zavodov, pa tudi služb, ki podpirajo sistem zdravstvenega varstva. Verjamem tudi tistim, ki govorijo, da bi z boljšo organizacijo javnih razpisov dosegli ugodnejše pogoje za nabavljanje tako potrošnega materiala kot tudi medicinskih naprav.

Linearno varčevanje brez navedenih izboljšav ne bo dalo pravih rezultatov in tudi ne bo povečalo učinkovitosti zdravstvenih institucij. Izbira pravih in predvsem usklajenih prioritet, je ključ za učinkovito strategijo in prenovo sistema zdravstvenega varstva. Ta mora zagotoviti predvsem dobro dostopnost, boljšo organizacijo, pa tudi večjo učinkovitost.

Spoštovane zdravnice in zdravniki,

brez vaše podpore in sodelovanja bo težko doseči smotrne spremembe. Vaše znanje je nujno potrebno pri vodenju teh procesov, potrebno pa je tudi pri ustvarjanju pravega vzdušja, ki bo naklonjeno spremembam, od katerih si lahko obetamo več.

Vsi skupaj se moramo zavedati, da je pravica do najvišjega standarda telesnega in duševnega zdravja ena temeljnih človekovih pravic. Zdravje je ena najbolj razpoznavnih vrednot, ki je vedno bolj v ospredju. Zdravstveni sistem in njegova urejenost sta eno izmed bistvenih področij, ki zagotavlja človeku varno in zdravo življenje, pa tudi tisto brezskrbnost, ki je pogoj za človeško osebno svobodo. Občutek, da ima posameznik dostop do zdravnika, ko je bolan, je neprecenljive vrednosti in najbolj zanesljiv pokazatelj zaupanja v skupnost, v državo in njen sistem.

Zdravje je tudi tesno povezano z osebno odgovornostjo do lastnega zdravja in zdravega načina življenja. Pri tem zavedanju pa lahko zdravniki, tako kot do sedaj, veliko prispevate.

Spoštovane zdravnice, zdravniki,

čestitam vam ob vaši 150. obletnici in se vam zahvaljujem za vse, kar ste storili v tem času za dobro bolnika in ljudi v stiski, in za postavljanje visokih etičnih in splošno veljavnih moralnih meril, ki jih sooblikujete kot ljudje visokega ugleda in spoštovanja.