archived page

Predsednik republike na slovesnosti "Dan spomina" v Žireh

Žiri, 20.10.2012  |  govor


Slavnostni govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slovesnosti "Dan spomina" v spomin na 23. oktober 1943, ko je bil okupator pregnan iz Žirov in so bile Žiri kot eden prvih večjih krajev na Gorenjskem osvobojene
Žiri, 20. oktober 2012


Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil slovesnosti "Dan spomina" v spomin na 23. oktober 1943, ko je bil okupator pregnan iz Žirov in so bile Žiri kot eden prvih večjih krajev na Gorenjskem osvobojene (foto: Daniel Novakovič/STA)Spoštovani,

dovolite mi, da se vam najprej zahvalim, da ste me povabili, in da pozdravim vse, ki ste se tu zbrali – občanke in občane Žirov, goste, borke in borce narodnoosvobodilnega boja, praporščake in vse, ki ste prišli na to slovesnost.

Današnja slovesnost obeležuje spomin na izgon okupatorja iz Žirov 23. oktobra 1943 in se simbolično povezuje z mnogimi spominskimi trenutki, ki so v naših mislih v letošnjem letu.

Na začetku bi rad spomnil, da je letošnje leto, 2012, leto več obletnic. Letos obeležujemo 85. obletnico ustanovitve organizacije TIGR, prve protifašistične borbene organizacije slovenskega naroda in celotne Evrope. Letos je tudi 70. obletnica dražgoške bitke, ki smo jo v začetku leta slovesno obeležili v Dražgošah. To je pomembna obletnica, kajti dražgoška bitka je bila prva bitka v naših krajih, ki je odločno izrazila voljo do odpora in je na ta način naznanila, da se bo odpor širil, razplamptel in na koncu tudi zmagal. Letos smo se spomnili tudi 70. obletnice velikega osvobojenega ozemlja na Notranjskem in roške ofenzive, v kateri je italijanski okupator poskušal zatreti narodnoosvobodilno gibanje. Septembra smo se spomnili ustanovitve prvih štirih narodnoosvobodilnih udarnih brigad, ki so pokazale, da je slovenska narodnoosvobodilna vojska ne samo preživela, ampak da se je usposobila, povečala in postala prava vojaška sila, sposobna manevrskega delovanja na celotnem ozemlju Slovenije in voditi boj na odločen način, ki je na koncu prinesel zmago.

Vse te obletnice so letos v naših mislih. Med njimi je tudi 69. obletnica osvoboditve Žirov, nastanka osvobojenega ozemlja in ustanovitve slovenskega narodnoosvobodilnega odbora v teh krajih. Tudi ta obletnica nam daje misliti na več načinov in nam prinaša več pomembnih sporočil.

Leto 1943 je bilo leto, ko se je druga svetovna vojna že prevesila v smeri zmage zaveznikov nad silami osi. V tistem letu je nemška vojska doživela poraz pred Stalingradom. Kasneje so sledili drugi porazi sil osi in zmage zavezniških sil – v Afriki, Italiji, na Pacifiku in drugod. V tistem času je italijanska vojska naposled kapitulirala in okupacija slovenskega ozemlja se je spremenila. NOB je dobil dodaten, nov zagon in takrat je bilo treba hkrati z vodenjem NOB poskrbeti tudi za politično usmeritev, za politične odločitve, za vzpostavljanje državnosti. Pomen ustanovitve narodnoosvobodilnega odbora v Žireh je bila ravno v tem, da je pokazala, kako se vzpostavlja državna oblast, potem ko je dosežena vojaška zmaga. Sporočilnost te obletnice in tega dogodka je nekaj, kar je treba danes dobro razumeti.

Seveda vojna takrat še ni bila končana in sledili so še dolgi meseci, leto in pol bojev, in naposled je sledila zmaga. Vse to je bilo veličastno poglavje v zgodovini slovenskega naroda. To je bilo poglavje, v katerem je slovenski narod izkazal svoje največje junaštvo v vsej svoji zgodovini. To je bilo obdobje, v katerem je slovenski narod izkazal politično zrelost, se postavil na pravo stran zgodovine ter se uvrstil v zmagovito koalicijo združenih narodov, ki je bila na pravični in zmagoviti strani druge svetovne vojne. Slovenski narod je na ta način s ponosom stopil med tiste narode, ki so skupaj ustanovili Organizacijo združenih narodov, znotraj katere je nastala nova mednarodna ureditev druge polovice 20. stoletja in ki je omogočila nesluten razvoj v vseh delih sveta. Slovenski narod je bil po zaslugi NOB med tistimi narodi, ki so takšen svet soustvarjali.

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil slovesnosti "Dan spomina" v spomin na 23. oktober 1943, ko je bil okupator pregnan iz Žirov in so bile Žiri kot eden prvih večjih krajev na Gorenjskem osvobojene (foto: Daniel Novakovič/STA)To moramo zelo dobro vedeti tudi danes, kajti danes potrebujemo domoljubje in samozavest – tisti naši lastnosti, ki zagotavljata sprotno premagovanje vseh težav, ki se pojavijo, in ki zagotavljata tudi pot naprej. Zato je zelo pomembno razumeti izročilo NOB. Včasih se slišijo misli, da NOB nekako razdvaja. Danes bi rad kot predsednik republike zelo jasno poudaril, da narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda ne razdvaja. NOB spada med najsvetlejša in najpomembnejša izročila celotne naše zgodovine, ki jih moramo spoštovati.

NOB je del celotnega 20. stoletja, v katerem je slovenski narod moral večkrat z orožjem v roki stopiti v bran svojemu obstoju in za ustanavljanje lastne državnosti. Vedeti moramo, da država ni nastala z enim samim zamahom, ni nastala čez noč, ni nastala v eni generaciji ljudi. Oboroženi boj, ki je omogočil končno vzpostavitev slovenske države, v polni meri suverene države slovenskega naroda, se je začel že mnogo prej. Začel se je z bojem generala Maistra in njegovih borcev, ki so nam zagotovili severno mejo. Nadaljeval se je z organizacijo TIGR, antifašističnim bojem Primorcev, ki se je naposled zlil z narodnoosvobodilnim bojem slovenskega naroda v tisto gibanje, ki je dalo naši suverenosti polno ozemeljsko podlago. Brez Primorske ni Slovenije, s Primorsko je Slovenija!

Ta ozemeljska podlaga in naša delna uresničitev državnosti, ki je bila izbojevana in je prišla kot rezultat NOB, je bila vir navdiha in organizacijske sposobnosti, ki je omogočila uspešno osamosvojitveno obrambno vojno leta 1991. Tega leta je bil slovenski narod vnovič soočen z vprašanji svoje usode, svojega obstoja in svojega napredka. Takrat je na podlagi vsega, kar se je dogajalo v letih pred tem – velike demokratične preobrazbe – prišlo do poenotenja za skupen program, za jasen program dokončne ustanovitve naše lastne suverene države. Ta program smo ne samo sprejeli, ampak smo ga bili sposobni tudi uveljaviti, uresničiti in ubraniti v oboroženem boju.

Brez teritorialne obrambe, brez takratne milice, današnje slovenske policije, in vseh drugih mnogih udeležencev tega osamosvojitvenega boja, ne bi bili tako hitro in v tako polni meri uspešni. Pa smo bili. Bili smo zaradi politične enotnosti v tem ključnem cilju ter zaradi organizacijske usposobljenosti, močne volje in samozavesti, ki so jo izražali vsi – ves tedanji sistem splošnega ljudskega odpora, vsi ljudje, ki so sodelovali v tem, bodisi v uniformah ali kako drugače.

Vse to moramo videti v celoti. Vse 20. stoletje moramo videti v celoti. Zato je prav, da gojimo spomin na NOB in ključne dogodke v tem boju kot del te velike celote zgodovine slovenskega naroda v 20. stoletju. To je izjemnega pomena za našo današnjo samozavest, za tisto domoljubje, ki ga potrebujemo, in za vse to, kar moramo še storiti, da bomo premagali sedanje težave.

Te težave seveda niso prve, ki so kdaj doletele slovenski narod v njegovi zgodovini, niso najtežje in tudi niso težje od tistih, ki smo jih uspeli premagati v 20. stoletju, ki je bilo verjetno za slovenski narod najtežje stoletje. Te težave so tu, problemi so tu, toda vedimo, da so vsi naši problemi rešljivi. Slovenski narod, državljanke in državljani Slovenije smo sposobni rešiti naše probleme in rešili jih bomo. Vprašanje je, ali se dobro zavedamo ključnih prvin, ki nas bodo popeljale do rešitev?

Eno sem že omenil – samozavest, temelječo na našem domoljubju in na zgodovinskem spominu, ki nam pove, da smo v naši preteklosti premagali že veliko težje probleme.

Treba je povedati še druge. Vsi skupaj moramo biti pripravljeni delovati za naše skupno dobro, za to, da bomo imeli državo, v kateri se človekove pravice spoštujejo za vse, da bomo imeli državo, v kateri so solidarnost, sočustvovanje, razumevanje sočloveka resnični, in da bomo imeli državo, v kateri je vladavina prava učinkovito načelo in učinkovito sredstvo. Takšno državo moramo imeti in takšno državo smo sposobni razviti iz vsega tega, kar že imamo danes.

Toda da bi to dosegli, moramo bistveno izboljšati kakovost našega političnega dialoga. Doseči moramo, da se bomo o ključnih reformnih in drugih programih pogajali z občutkom za sporazum, z občutkom za to, da se na koncu dogovorimo, ne zato, da predlaga ta ali ona struja, ampak zato, da pridemo do dogovora, ki bo sprejemljiv za vse – ki seveda ne bo mogel v popolni meri odraziti vseh interesov vsakega udeleženca, ki pa bo vendarle sprejemljiv za vse – in da se bomo znali posvetiti vsem nalogam, ki jih zahtevajo naši napori za večjo ustvarjalnost, za večjo podjetnost, za boljše izobraževanje in za hitrejše zaposlovanje mladih.

Prizadevati si moramo tudi za takšno medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost, ki bosta zagotovila, da bodo imeli vsi starejši varno in dostojanstveno starost ter vsi mlajši hiter in zgoden dostop do delovnih mest in do tega, da bodo lahko sami skrbeli za svoje življenje. Tudi to je uresničljivo, pod pogojem, da bomo znali narediti takšen dialog, tako resen, tako obrnjen k skupnim ciljem, tako navdahnjen z idejo, da moramo delati za skupno dobro, in tak, ki bo omogočil, da bomo našli resnično dobre rešitve.

Če jih bomo našli – in ne dvomim v to, da jih bomo –, bomo tudi povečali naš mednarodni ugled in si zagotovili tisto spoštovanje, ki si ga zaslužimo. Ne pozabimo, da še nista dve leti od takrat, ko smo praznovali 20. obletnico naše države in ko so na osrednjo prireditev ob tej priložnosti prišli vsi štirje predsedniki vseh štirih sosed Republike Slovenije. To je bilo pomembno simbolično dejanje, s katerim so nam izrazili spoštovanje in priznanje naši državnosti. Takrat je kriza že bila, ampak v krizi imajo težave vsi, ne samo mi – tudi naši sosedje, vsa Evropa in ves svet. Tudi to moramo vedeti. Slovenija uživa spoštovanje, ki je pomembna opora za naše reformne napore. Ampak to spoštovanje bomo še okrepili, še ga bomo izboljšali in še boljši bomo. Seveda moramo pri vsem tem znati tudi izbirati prave vsebine, prave prioritetne naloge in ločiti zrnja od plev. Sposobni moramo biti z resnično dobrim dialogom priti do dobrih rešitev. Vse to, spoštovani zbrani, je naloga nas politikov.

Danes smo tu, na spominski slovesnosti, ki je lepa priložnost, da se zberemo, da obudimo spomine, da drug drugemu povemo kaj lepega, da iz pesmi, ki smo jih slišali in jih še bomo, povzamemo tisti pogum, ki ga potrebujemo za delo za naprej, in da gremo naprej proti zmagam. To je sporočilo današnje slovesnosti in zato sem vam hvaležen, da ste me sem povabili. Želim vam lep dan, želim vam vse dobro v vašem življenju. Republiki Sloveniji želim, da bi bila še naprej uspešna in da bi skupaj premagali težave, ki so pred nami. Naj živi naša domovina, Republika Slovenija!
© 2008 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani  načrt strani