Predsednik o mednarodnem razvojnem sodelovanju Slovenije

Ljubljana, 12.1.2011  |  sporočilo za javnost

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil javnega posveta o Zeleni knjigi z naslovom "Razvojna politika EU v podporo vključujoči in trajnostni rasti – Povečanje učinka razvojne politike EU". V svojem nagovoru je pozdravil napredek pri koordinaciji in povezanosti dela na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, do katerega je v Sloveniji prišlo v zadnjem obdobju. Za definiranje slovenskega odnosa do tega vprašanja je danes ključen širši okvir Evropske unije, predsednik pa je poudaril, da bi bilo prav, da je Slovenija angažirana tako v razpravah o velikih konceptualnih vprašanjih razvoja in razvojne pomoči kot tudi s praktično pomočjo, v okviru svojih zmožnosti.

Predsednik je spregovoril tudi o vprašanju razvoja kot globalne kategorije. Spomnil je, da so se iz serije mednarodnih globalnih konferenc, ki so potekale v 90. letih prejšnjega stoletja in so osvetlile različne razvojne aspekte, v začetku novega stoletja izkristalizirali razvojni cilji tisočletja. Ti cilji odražajo, da je mednarodna skupnost poleg ekonomskih vidikov razvoja, ki so vezani na rast bruto domačega proizvoda, velik pomen pripisala zlasti družbenim vidikom razvoja.

Predsednik je izpostavil, da Evropska unija trenutno prispeva več kot polovico celotne mednarodne razvojne pomoči in da to pomoč na več načinov povezuje s stanjem na področju človekovih pravic. Kot je pojasnil, so politične ovire, ki so postavljene na pot človekovim pravicam, pogosto tudi razvojne ovire, vendar se včasih lahko to povezovanje razume v negativnem smislu kot pogojevanje. Zato se bo morala Evropa po besedah predsednika bolj temeljito posvetiti vprašanju, kako povezati razvojno pomoč, ki naj spodbuja rast, in človekove pravice, ki naj zagotavljajo pravičnost v družbi, ki je nujna za trajen in učinkovit družbeni razvoj.

Predsednik dr. Danilo Türk je dejal, da Slovenija ne potrebuje zelo velikega števila lokacij, ampak dobro ter premišljeno izbiro in načrtovanje svoje udeležbe v mednarodnem razvojnem sodelovanju. Pri tem je kot prioritete izpostavil Balkan, kjer so še potrebe po razvojni pomoči, ter ohranitev nalog na drugih območjih, kot so Kavkaz, Srednja Azija ali Bližnji vzhod, kjer bo v ospredju zlasti humanitarni vidik, kjer smo nekoliko bolj angažirani. Poudaril je, da naš majhen ekonomski prispevek ne pomeni tudi majhne odgovornosti. Slovenija bi morala imeti dobro premišljena stališča o vprašanjih mednarodne razvojne pomoči, je še dodal.