Nagovor predsednika na 17. konferenci Dnevi slovenske informatike

Portorož, 14.4.2010  |  govor

Nagovor predsednika republike dr. Danila Türka na 17. konferenci Dnevi slovenske informatike
Portorož, 14. april 2010


Spoštovani profesor Igor Tičar, dekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru,
spoštovani gospod Niko Schlamberger, predsednik Slovenskega društva Informatika,
spoštovane udeleženke, udeleženci 17. konference Dnevi slovenske informatike,

z velikim veseljem sem sprejel vaše vabilo, da postanem pokrovitelj tega srečanja in da tudi pridem in spregovorim nekaj besed on njegovem začetku.

Ni treba izgubljati besed o tem, kako pomembna je informatika, kako pomembne so informacijske tehnologije za transformacijo družbe, za transformacijo sveta in za proces globalizacije. To je splošno znano in splošno sprejeto. Vendar je vredno posvetiti pozornost vprašanju narave transformacijskih učinkov, ki jih prinaša informatika. In to je nekaj, o čemer moramo v naši družbi, v Sloveniji, razmišljati veliko. Pri nas imamo odlično statistiko. Veliko vemo, veliko informacij je zbranih, veliko informacij se pretaka, in imamo odlične strokovnjakinje in strokovnjake na tem področju. Vemo, da smo del sveta in da smo s svetom povezani. Vendar moramo o svetu tudi razmišljati in to s stališča tako globalnih značilnosti kot tudi s stališča naših lastnih potreb. Dovolite mi, da o enem in drugem spregovorim nekaj kratkih besed.

Najprej, naš čas ni edino obdobje globalizacije v svetovni zgodovini. Naš čas je eno od obdobij globalizacije. Je novejše in drugačno, vendar vsakdo, ki si je vzel malo časa za razmislek o 19. stoletju in nekaj časa za branje kakšnih govorov iz tistega obdobja ali morda literature, kot je zdaj že nekoliko pozabljeni Komunistični manifest, ki sta ga napisala Karl Marx in Friderik Engels, je lahko v tistih delih našel izjemno veliko misli o tem, kako sta svetovna proizvodnja in svetovno gospodarstvo postala globalna. Industrijska revolucija 19. stoletja svet spremenila v globalni svet. Konec 19. stoletja je velik transformacijski učinek nastal kot posledica uporabe novih energij, zlasti električne energije. In če se danes vprašamo, kakšna je razlika med globalizacijskimi procesi izpred stotih let in današnjimi, lahko pridemo do zanimivih zaključkov. Ko se je uvajala električna energija v množično uporabo, se je verjelo, da bo to spremenilo svet na način, ki bo zagotovil razvoj in ki bo zagotovil mir. To je bil čas optimizma. Vendar se ni zgodilo ne eno ne drugo. Prišlo je prve svetovne vojne.

Transformacijski učinek tehnologij in velikih sprememb torej sam po sebi ne zagotavlja boljšega sveta. Za boljši svet je treba narediti še marsikaj drugega. Če primerjamo tisto obdobje z današnjim obdobjem, vidimo, da je globalizacijska transformacija, ki je bila izvedena s pomočjo informacijskih tehnologij ob koncu 20. stoletja, ravno tako prinesla optimizem. Prinesla je optimizem spričo globalizacije, ki ni bila nova, vendar je bila drugačna. Drugačna je bila v tem, da je dosegla več ljudi po celem svetu v veliko krajšem času, kot je to bilo v katerikoli prejšnji fazi globalizacije. Izjemni učinek informacijskih tehnologij je v tem, da se dotaknejo slehernega človeka in da so se dotaknile velikega števila ljudi po vsem svetu v zelo kratkem času. Seveda, tudi ta tehnološka revolucija ni sama po sebi ustvarila boljšega sveta. Danes živimo v krizi in zato je tudi ta konferenca posvečena vprašanju, kako lahko informatika pomaga k iskanju odgovorov, ki pomenijo izhod iz krize. Prav je, da se prioritetna pozornost usmeri v vprašanje iskanja izhodov iz krize in kako nam lahko informacijske tehnologije pri tem pomagajo.

Problem iskanja izhoda iz krize obstaja na več nivojih: na nivoju globalnih odnosov in na nivoju naše družbe. Slovenija je bila tudi danes opisana kot najlepša država na svetu. Dobro je, kadar smo samozavestni in se veselimo dejstva, da smo najlepša država na svetu in kadar nam še kdo drug pove nekaj podobnega. Vendar, to samo po sebi ne zadošča. Narediti moramo tako, da bo Slovenija tudi dovolj uspešna država. In kaj takega je v današnjih časih možno narediti samo, če dobro obvladamo in če so dovolj razširjene ustrezne tehnologije, zlasti informacijska tehnologija. In tu imamo opravka z ovirami. Nekatere ovire so čisto naravne, kajti informacijskih tehnologij se je treba naučiti. Pri nas smo v učenju relativno dobri. Seveda pa imamo še vedno dele prebivalstva, ki ne uporabljajo informacijskih tehnologij, zlasti starejše ljudi in tudi temu vprašanju se je treba posvečati. To vprašanje seveda ni osrednje na vašem srečanju tokrat, vendar je eno od vprašanj, ki mu moramo v kontekstu razmišljanja o širjenju informacijskih tehnologij v naši družbi posvetiti potrebno pozornost.

Informacijske tehnologije spreminjajo odnose med ljudmi na mnogo načinov, ustvarjajo nove načine komuniciranja, ustvarjajo nove načine sklepanja medčloveških odnosov. Vendar, informacijske tehnologije nam morajo, kot moto vašega današnjega srečanja pove, pomagati reševati nekatere temeljne probleme. In temu bi rad ob koncu namenil nekaj besed.

V Sloveniji imamo, kot sem rekel uvodoma, odlično statistiko, imamo odlične načine zbiranja informacij, obdelovanja informacij. To je na voljo. Vprašanje pa je, kako smo sposobni vse to bogastvo uporabljati in kaj moramo še storiti, da bomo to področje znanja, to, kar imamo, bolje uporabili za reševanje naših problemov. Na področju pobiranja davkov imamo še vedno razmeroma slabo razvit informacijski sistem. Na tem seveda vlada dela in tukaj spremembe pričakujem, vendar moram samokritično ugotoviti, da nismo storili dovolj. Veseli me, da boste imeli v teku vaše konference tudi razpravo o informacijskih tehnologijah v javni upravi. In zdi se mi, da je uporaba in maksimiranje učinkov v javni upravi ena od prioritetnih nalog v naši družbi.

Ta čas razpravljamo o reformi zdravstvenega sistema pri nas, o finančnih težavah, s katerimi se sooča naš zdravstveni sistem. Ni presenetljivo, da take težave imamo – glede na starajoče se prebivalstvo, glede na gospodarsko krizo in na druge okoliščine – vendar izhod moramo iskati na način, ki bo omogočal čim bolj optimalno uporabo vseh virov, ki jih imamo na voljo. In kadarkoli se pogovarjam z ljudmi iz vodstev zdravstvenih sistemov, mi vedo povedati, da bi na področju zdravstvene informatike bilo treba storiti več in tudi nekaj vlagati.

In končno, imamo razpravo o novem pokojninskem sistemu. In tudi ta preseneča, kako veliko je v tej razpravi splošnih pojmov, političnih poudarkov, ideoloških kategorij in kako malo je resnično dobro obdelanih informacij. Pri dvomilijonskem narodu, ki ni velik narod in ki živi, kot smo slišali, v najlepši državi na svetu, je seveda že tako, da bi morali biti sposobni naše politične pogovore, naša pogajanja bolje opremiti z resničnimi informacijami in bolje zagotoviti, da bi ta naša usposobljenost pomagala k hitrejšemu iskanju rešitev. Ne govorim o tem, da so potrebne velike tehnološke inovacije, čeprav boste vi sami vedeli, kaj nam na čisto tehnološkem področju še manjka. Mogoče pa nam bolj kot samih tehnoloških rešitev manjka volje uporabiti to, kar že imamo. In mogoče je tudi to neka misel, za katero je prav, da se sliši na tem srečanju.

Rad bi, da razumete te moje uvodne besede oziroma ta moj pozdrav in nagovor kot razmišljanje o problemu, ki ga lahko rešimo. Imamo usposobljenost za njegovo reševanje. Potrebujemo pa močnejšo mobilizacijo volje in boljšo, našemu času prilagojeno, uporabo tehnologije. Veselilo me bo, če bo ta konferenca pomagala, k temu, da bomo bolje razumeli, da brez resnično tehnološko kvalificirane in politično odgovorne uporabe informacijskih tehnologij ne bomo uspešni pri iskanju odgovorov na resnično pomembna vprašanja, med katerimi sem omenil samo tri.

Vem, da je vaša konferenca posvečena vprašanju investicij in drugih, bolj ekonomskih in tržnih vidikov iskanja izhodov iz krize. Prav gotovo bodo na tem področju povedne mnoge zanimive misli. Vendar menim, da hkrati s tem ne smemo pozabiti na javni vidik, na vidik države, državne uprave in vsega javnega sektorja, ki ga moramo organizirati bolje. S tem pozivom, s to željo bi rad zaključil to svoje kratko razmišljanje. Zahvalil bi se vam rad za vaš prispevek, ki ga dajete naši družbi v iskanju čim boljših tehnoloških odgovorov na vprašanja, ki jih prinaša razvoj in pozval bi vas, da ste tudi dovolj glasni in da bi se vaše sporočilo slišalo tudi tam, kjer se bo treba posvetiti pogajanjem in političnim pogovorom za iskanje najboljših izhodov iz krize.

Hvala lepa in veliko uspeha.