Predsednik odlikoval Miroslava Cerarja in Joca Žnidaršiča
Ljubljana, 19.10.2009 | govor
Predsednik republike dr. Danilo Türk je z Zlatim redom za zasluge odlikoval:
- Miroslava Cerarja, za velik prispevek na področju športa in prepoznavnosti Slovenije ter izjemne dosežke v gimnastiki, in
- Joca Žnidaršiča, za življenjsko delo na fotografskem področju in velik prispevek pri prepoznavnosti Slovenije.
|  |
Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na podelitvi odlikovanj Zlati red za zasluge Miroslavu Cerarju in Jocu Žnidaršiču
Ljubljana, 19. oktober 2009
Spoštovani,
zbrali smo se, da počastimo delo dveh izjemnih osebnosti. Z današnjim dnem se slovenska država, domovina, zahvaljuje za izjemne prispevke, ki sta jih odlikovanca dala naši družbi, našemu razvoju in, dodal bi, naši etični konstituciji.
Miro Cerar je osebnost, ki v Sloveniji in tudi v mednarodnih primerjavah nima para. Ne samo, da je bil izjemen športnik in šampion, ki je imel svetovno slavo in svetovne dosežke in je s svojim izjemnim talentom in svojim izjemnim delom pokazal, kako se lahko iz slovenskega okolja pride na najvišje nivoje svetovnih športnih dosežkov. Pokazal je tudi, kako se lahko na teh najvišjih ravneh svetovnih športnih dosežkov nenehno dokazuje s plemenitostjo, s tistim kar v športu imenujemo "fair play", z etičnostjo, s tistim, kar v družbi najbolj potrebujemo. To je dokazal tudi z vsem svojim profesionalnim in drugim življenjem kot javna osebnost na Slovenskem, kot človek, ki je dolga desetletja bil in je še vzor drugim, zlasti mlajšim ljudem. Tisti, ki pripadamo generaciji, ki je spremljala njegove najimenitnejše dosežke v 60-ih letih, dobro vemo, da so bili to nepozabni trenutki za ves slovenski narod in takrat za vse jugoslovanske narode. To so bili dosežki izjemnega pomena, ki so dvigali samozavest, ki so dvigali samozaupanje. Vse, kar je kasneje sledilo - in to bi želel še posebej močno poudariti -, je dalo samo dodatne razsežnosti in dodatno plemenitost dosežku in naravi dela Mira Cerarja.
Danes živimo v časih, ko se končuje neko obdobje, ki bi ga lahko ocenili kot etično izpraznjeno obdobje. Danes bolj kot kdaj koli prej potrebujemo zgled ljudi, ki so s svojim etičnim ravnanjem v najtežjih trenutkih, takrat, ko se je treba najbolj potruditi za uspeh, ko je uspeh najbližje in ko je etične kriterije tudi težko vzdržati, pokazali, da se da storiti oboje, da se da biti uspešen in etičen hkrati, uspešen in viteški hkrati in da je možno to privrženost v povezavi med najvišjim dosežkom in največjo etičnostjo, zadržati vse svoje življenje. To je izjemen dosežek in domovina bo zato Miru Cerarju večno hvaležna.
Joco Žnidaršič je eden naših najvidnejših fotografov in človek, ki je ustvaril podobo Slovenije in jo zapisal za vse čase v naš vizualni in vsakršen drug spomin. Pisateljica Susan Sontag je nekoč zapisala, da so fotografi zamrzovalci časa. To je zanimiva, precej enigmatična definicija. Kajti čas je od vseh razsežnosti človeške in družbene eksistence najbolj neulovljiv. Najtežje ga je zadržati, najtežje ga je zadržati v spominu in ohraniti na vizualno precizen način. Če se to doseže in če so to naredi z estetsko močjo, z estetsko prepričljivostjo, hkrati z dokumentarno prepričljivostjo, potem je to zelo velik dosežek.
Slišali smo razlago, ki pove, da je gospod Joco Žnidaršič dobil tudi eno najvišjih svetovnih priznanj na področju fotografije. Tudi to moramo znati spoštovati, kajti svet je ravno v teh zadnjih desetletjih doživel nesluten razvoj na področju fotografije in neslutene nove možnosti zamrzovanja časa, ohranjanja časovne dimenzije človeške in družbene eksistence našemu skupnemu spominu. Njegova dela, njegova predstavitev Slovenije, njegova predstavitev družbenih dogodkov, športnih in vseh drugih dogodkov našemu spominu in naši zgodovini je izjemno velik dosežek in velik prispevek našemu kulturnemu razvoju in - morda danes še ne razumemo povsem - našemu zgodovinskemu spominu. Zato mu gre danes posebna zahvala. Zato je to odlikovanje tudi naravna zahvala za prispevke, ki jih je dal našemu kulturnemu razvoju in k dosežkom našega naroda.
Obema odlikovancema bi se rad še enkrat zahvalil, poleg uradnih obrazložitev, ki ste jih že slišali, in rad bi poudaril njuno izjemnost, vsakogar od njiju na njegovem lastnem področju in obema skupaj za velik prispevek, ki sta ga dala naši državi in našemu narodu.
Hvala lepa.