Nagovor predsednika ob 90. obletnici Medicinske fakultete v Ljubljani

Ljubljana, 28.5.2009  |  govor

Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na prireditvi v počastitev 90. obletnice delovanja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
Ljubljana, 28. maj 2009


Spoštovane profesorice, profesorji, študentke in študentje ter drugi gostje,

zahvaljujem se vam za povabilo na ta slavnostni dogodek, na praznovanje 90. obletnice Medicinske fakultete, ki sovpada tudi z obletnico ustanovitve Univerze v Ljubljani.

Leto 1919 je bilo prvo leto po prvi svetovni vojni. V tej vojni je mnogo vojakov in prebivalcev na našem ozemlju izgubilo življenje, naša dežela je bila ranjena in z njo seveda tudi prebivalstvo. Z ustanovitvijo Medicinske fakultete so se začeli v razvoju zdravljenja, pa tudi institucij zdravstvenega varstva, novi časi. Na tem področju smo dobili prve znanstvenike, raziskovalce, odlične pedagoge, in zdravljenje je postajalo vedno bolj dostopno širšemu krogu ljudi in ni bilo več privilegij zaprtih krogov. Nastanek medicinske fakultete je bil tudi logičen in potreben s stališča intelektualne rasti slovenskega naroda, ki je v tistem času ustanovil Univerzo v Ljubljani.

Lahko rečemo, da je Medicinska fakulteta na nek način nadaljevala tudi medicinsko izobraževanje, ki sta ga začela Academia Operosorum v Ljubljani ob koncu 17. stoletja in v času prosvetljenstva Medikokirurški učni zavod.

Zelo zanimiv prispevek na področju medicinskega izobraževanja je Slovenija doživela tudi z ustanovitvijo Ilirskih provinc, ko je začel delovati Medicinski licej. Vsa ta zgodovinska sporočila so pomembna, kot so pomembni tudi posamezniki, ki so zaslužni za razvoj medicinskega izobraževanja.

Prvi pobudniki izobraževanja na tem področju so bili vsi po vrsti ljudje velikega ugleda, humanisti in svetovljani. Njihove vrednote so bile jasne in prežete z domoljubjem ter s humanostjo. V ta okvir lahko postavimo še eno dejstvo. V času druge svetovne vojne je bilo na slovenskem ozemlju veliko število partizanskih bolnišnic, skrito nameščenih v gozdovih in grapah. Te so predstavljale svetovni unikum v reševanju ranjenih in bolnih borcev, nudenju ustrezne medicinske pomoči daleč od mestnih bolnišnic. V njih so delovali študentje Medicinske fakultete, ki je bila v letih 1943 - 1945 zaradi kulturnega molka zaprta, diplomanti Medicinske fakultete, kot tudi njeni takratni in kasnejši profesorji. To dejstvo pove marsikaj o vrednotah, ki jih je uveljavljala takratna fakulteta, in o razumevanju njenega poslanstva. Te vrednote si je dobro zapomniti in jih gojiti še naprej.

Medicina je nekaj posebnega, saj se ukvarja z reševanjem ljudi v najhujših stiskah in skuša ohraniti življenje, njegovo kvaliteto v največji možni meri. Vpeta je med naravoslovje in družboslovje, med umetnost in tehniko, v središču pa je vedno bolnik.

Tako kot izobraževanje bodočih zdravnikov, je tudi delo zdravnika izredno zahtevno področje delovanja. Tako v izobraževanju, kot tudi pri delu, se vedno bolj srečujejo znanja različnih področij. Nesporno je lahko študij medicine in dentalne medicine kvaliteten takrat, ko je povezan z znanstveno raziskovalno dejavnostjo na različnih področjih. Skorajda vse informacije s tega področja so globalizirane in dostopne in te povezanosti je vse več.

Rezultati Medicinske fakultete v Ljubljani so ravno na znanstveno raziskovalnem področju in na področju znanstvene publicistike zelo veliki. To dokazujejo ugledne nagrade in priznanja doma v tujini. Pogostnost citiranja naših avtorjev je na visoki ravni. Številni zdravniki specialisti so znani po celem svetu, mnogi od njih so vabljeni predavatelji. Odličnost Medicinske fakultete se kaže tudi v tem, da vedno večje število študentov in strokovnjakov iz tujine prihaja v Slovenijo na dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje.

Ta razvoj dokazuje tudi program Erasmus, saj so tudi preko njega vzpostavljene povezave z najuglednejšimi medicinskimi fakultetami. Nekateri najboljši diplomanti Medicinske fakultete so postali ugledni profesorji na fakultetah po svetu. Izredno dobro je razvejana izmenjava študentov med medicinskimi fakultetami, ki so po vsem svetu poznani tudi kot vsakoletni udeleženci humanitarnih odprav v Afriko in druge dele sveta v razvoju.

Odličnost študijskih procesov, vaj in znanstveno raziskovalnega dela Medicinske fakultete v povezavi z vrhunskostjo in primerljivostjo s svetom pa je zgolj del, četudi zelo pomemben del poslanstva Medicinske fakultete. Enako pomembna je skrb za razvoj zdravstva pri nas in zagotavljanje kvalitetne zdravstvene službe v Sloveniji. Množica zdravnikov, ki so se izobrazili na vaši fakulteti, tudi po 24 ur na dan vestno opravlja delo splošnega ali družinskega zdravnika širom Slovenije. Ta temeljna funkcija zdravnikov postaja vse pomembnejša. Visok ugled, ki ga uživajo zdravniki in zdravniški poklic, je v veliki meri prav rezultat skrbnega in zavzetega dela splošnih zdravnikov in drugih zdravnikov, ki so v vsakodnevnem stiku z velikim številom pacientov, in ki nenehno, dan za dnem, izkazujejo svoje medicinsko znanje in etično skrb za človeka.

Mnoge zdravnice in zdravniki poleg svojega poklica opravljajo tudi druga dobra dela, kot pobudniki, prostovoljci, v okviru civilno družbenih organizacij s področja skrbi za zdravje in zdravstvene preventive. Tudi sicer menim, da mora biti na nek način skrb za razvoj in iniciativa za zdravo življenje in skrb za lastno zdravje sestavni del študijskega procesa.

Prav tako pomembno pa je povezovanje izobraževalnih ustanov. Prav tako je prav, da so vprašanja, ki niso zgolj strogo medicinska, sestavni del izobraževanja zdravnika. Pozornost, spoštljivost, primerna medsebojna komunikacija med zdravnikom in bolnikom lahko mnogo prispevajo k učinkovitemu zdravljenju in še več pri učinkoviti diagnostiki. V družbi, ki se stara in v kateri raste število ljudi, ki so v pogostih stikih z zdravniki, je prav ta vidik vse pomembnejši. V vseh medicinskih izobraževalnih dejavnikih mora biti ta okoliščina deležna vse pozornosti.

Povezanost vaše Medicinske fakultete z mariborsko je dobra in prav je, da v tem okviru ne odpirate nenačelnih vprašanj o akademski svobodi, povezovanja znanja in izkušenj, sodelovanja in medsebojni pomoči. Kot profesor sem na podlagi lastnih izkušenj prepričan, da medfakultetno sodelovanje in povezovanje ter skupni projekti povečujejo učinkovitost pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega dela.

Če kdaj, postaja danes medicina vedno bolj vpeta v vsa druga dogajanja. Tudi recesija in vzporedno z njo rastoča nestrpnost in negotovost se odraža na zdravju ljudi. Stres, pregorelost, velika zaskrbljenost za lastno usodo in usodo družine se vedno bolj odraža v načinu življenja in realno gledano posega tudi v zdravje ljudi.

Medicina postaja v svoji integralni funkciji vedno bolj univerzalna in zahtevna. V večini primerov pa se izvršuje individualno v stiku med zdravnikom posameznikom in bolnikom posameznikom. Zdravnik dobiva v tem okviru pomembno vlogo usklajevalca različnih znanj v funkcijo zdravljenja ob konkretnem pacientu. To usklajevanje je po mojem občutku izredno zahtevno delo. V medicinskih ustanovah, od zdravstvenih domov do specializiranih klinik, pa mora usklajevanje sloneti na veščinah vodenja in na znanju menedžmenta. Zdravnik prihodnosti bo moral imeti veliko teh informacij in študijski proces ne bi smel spregledati tega dejstva. Zdravniki, ki vodijo medicinske ustanove, niso v lažjih položajih kot drugi menedžerji na takih mestih.

V lanskem letu je Svetovna zdravstvena organizacija vse nas, tako javnost, politike, kot tudi zdravnike in druge resno opozorila, da moramo drugače razvijati sistem zdravstvenega varstva, da mora pomembnejšo vlogo prevzeti primarno zdravstveno varstvo in splošni zdravnik ter specialistične stroke v tem okolju, da je medicina preveč podlegla vplivom farmacevtske industrije in da po nepotrebnem koncentriramo zdravstvene storitve v bolnišničnih okvirih. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, naj bodo zdravstveni sistemi osredotočeni na prebivalce, skupnosti in na primarno zdravstveno oskrbo in da moramo bistveno bolj upoštevati staranje prebivalstva.

Sklepnim ugotovitvam Svetovne zdravstvene organizacije bi morale slediti tudi izobraževalne ustanove s področja zdravstva in iskati priložnosti, da se s spremembami svojih učnih programov približa orientacijam in priporočilom te organizacije.

Življenje nujno prinaša spremembe. Spremembe so zato nujne. Vsak, ki se odpove spremembam, se odpove tudi pravi prihodnosti.

Informacije s področja medicine se globalizirajo in povezujejo z drugimi področji. Medicina postaja sestavni del proučevanja okolja, podnebnih sprememb, masovnih epidemioloških groženj. Vsi od medicine pričakujejo, da bo kot znanstvena disciplina in klinična praksa skupaj z zdravniki odigrala ključno vlogo pri odpravljanju vzrokov in posledic teh groženj.

Vsi ti pojavi in dogodki močno in vedno bolj vplivajo na zdravje ljudi in na kakovost življenja. Vprašanje zdravja ni več lokalno vprašanje in niti ne samo vprašanje medicine. Vse bolj gre za vprašanje politike, ekonomskih razmer in sistema. Izobraževanje in usposabljanje zdravnikov in drugih, ki delujejo v zdravstvenem sistemu, lahko pripomore k uravnavanju vseh procesov, ki vplivajo na zdravje. Svet postaja vse bolj zdravstveno občutljiv in od medicine pričakuje vse več, in to na vseh področjih, na katera sega medicina.

Spoštovane profesorice in profesorji, dragi študentje,

Čestitam vam ob 90. obletnici vaše cenjene fakultete, čestitam vam za vašo odličnost in zahvaljujem se vam za opravljeno delo. Želim, da bi tudi v prihodnje opravljali svoje delo na tako visoki ravni, usposabljali vrhunske strokovnjake na področju medicine in dentalne medicine ter zdravnike, ki predano opravljajo svoje delo in vlivajo upanje našim ljudem in naši družbi kot celoti.

Hvala lepa.