Predsednik poudaril pomen skrbi za gozdove in premišljene rabe lesa

Ljubljana, 27.5.2009  |  govor

Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na osrednji prireditvi "Tedna gozdov 2009"
Ljubljana, 27. maj 2009


Spoštovani gozdarji, lesarji, ljubitelji gozdov, dragi gostje,

Hvala za vaše povabilo na letošnjo prireditev "Teden gozdov 2009". Tema letošnjega tedna je nadvse aktualna - gozd je tudi obnovljiv vir energije. S to temo se vključujete v prizadevanje Evropske unije za povečanje rabe obnovljivih virov energije ter zmanjšanje toplogrednih plinov v ozračju.

Prav v tem pogledu, torej glede zmanjšanja toplogrednih plinov v ozračju in pri doseganju Kjotskih ciljev je stanje v Sloveniji nezadovoljivo. Ocena skupnih emisij v preteklih letih pa kaže zaskrbljujoč presežek emisij, pri čemer je najbolj problematičen sektor promet, kjer je naše ravnanje in uresničevanje potrebnih ukrepov še posebno nezadovoljivo. Tudi sicer moramo storiti veliko več, če želimo imeti okoljske politike na ravni, kakršno zahtevajo naše razvojne potrebe in naše mednarodne obveznosti. Imamo resen problem in nujno je resno prizadevanje za dobre okoljske strategije na vseh področjih. Skrb za gozdove in premišljena uporaba lesa spadata med take, bistveno pomembne strategije.

Kakovost našega življenja pa tudi blaginja družbe sta bolj kot bi si mislili na prvi pogled povezani z gozdom. Usklajevanje različnih potreb z izvajanjem sonaravnega gospodarjenja z gozdom odpira za nas izredno pomembna vprašanja, ki so povezana - ne le z ekološkimi zahtevami, ampak tudi s sedanjimi gospodarskimi razmerami. Te narekujejo, da se moramo opreti na lastne sile in na tiste surovine, materiale in dejavnosti, ki jih imamo v Sloveniji dovolj in celo v izobilju, tu pred hišnim pragom, in to ne glede na to, kje v naši državi živimo. Slovenija je 60-odstotno poraščena z gozdom in to dokaj enakomerno. Te razmere so bistveno drugačne kot pred 150 leti, ko je bilo na Slovenskem ozemlju gozda le dobrih 30 odstotkov. Pogozdovanje lahko torej ocenimo kot eno uspešnih razvojnih strategij v celotni zgodovini Slovencev. Vprašanje je, kaj naj bo naša dolgoročna strategija za naprej, kaj naj dosežemo.

Po pokritosti z gozdom sodimo med prve tri države v Evropi. Gozd in les sta v preteklosti, pa tudi danes in bosta tudi v prihodnje dajala ljudem delo in zaslužek, gozd bo nudil rekreacijske površine, krasil našo okolico, skrbel za podobo dežele, veliko prispeval k ravnovesju in sonaravnemu bivanju z drugim rastlinjem, živalmi, žuželkami in seveda človekom.

Še več, pri zmanjševanju toplogrednih plinov, zlasti ogljikovega dioksida, predstavlja gozd z vidika ogljikove bilance ponor ogljika iz ozračja, tako da skladišči ogljik. Les pa je odličen toplotni izolator, ki lahko učinkovito nadomesti druge energetsko bolj potratne materiale in je obnovljivi vir energije, ki zamenjuje fosilne energente. Posebej pa želim poudariti pomen lesa za gradnjo in izdelavo raznih vrst lesnih izdelkov. Izdelki iz lesa segajo daleč v zgodovino. O gozdu moramo razmišljati strateško in najti optimalno razmerje med letnim posekom, uporabo lesa za lesno predelovalno industrijo in lesa v energetske namene. Trenutno posekamo le približno polovico lesa, ki priraste v naših gozdovih, les kot vsestranski material pa uporabljamo v premajhnem obsegu in v premajhni raznovrstnosti.

Od 800.000 gospodinjstev se jih manj kot četrtina ogreva z lesno biomaso. Vsi ostali uporabljajo druge vire. Žal so tehnologije uporabe lesa za ogrevanje še vedno na prenizki ravni. Še bolj nespodbuden podatek pa je ta, da se je po letu 2004 izvoz hlodovine za žago bistveno povečal. Ti blagovni tokovi in slaba tehnološka osnova za uporabo lesne biomase za ogrevanje so zaskrbljujoči. Izvažamo najkvalitetnejšo hlodovino brez dodane vrednosti in uvažamo relativno drage produkte iz istega lesa. Ne samo v času gospodarske krize, tudi sicer moramo na tem področju postaviti jasno strategijo. Strategijo, s katero bomo vzpodbudili obrt, lesarsko industrijo, gradbeništvo, in našemu lesnemu bogastvu dodali bistveno večjo dodano vrednost.

Prvo sporočilo pa je seveda gospodarjenje z gozdovi po vzoru narave. Imamo resolucijo o nacionalnem gozdnem programu iz leta 2007. Ta resolucija nas napotuje k optimalni izrabi lesne surovine z izkoriščanjem znanja in izkušenj v gozdarstvu in lesarstvu ter k povečanju skupnega deleža v bruto domačem proizvodu, tako da bi dosegli deleže, ki smo jih pred 20 in več leti v Sloveniji že imeli v teh dveh panogah. V gozdarstvu je ogromno znanja, ki ni ustrezno unovčeno in oplemeniteno niti v produktih, niti v energetski izrabi. Na tem področju bi morali imeti smelejše načrte in več ambicij. Lesarstvo je primerno področje tudi za razvoj drobnega podjetništva in priložnost za nove poslovne ambicije in zaposlitve. Ko iščemo izhod iz sedanje krize in pot k zelenim tehnologijam moramo na ustrezne načine vključiti gospodarjenje z gozdovi in premišljeno uporabo lesa. In za te naloge se moramo usposobiti.

Gozdarstvo in lesarstvo sta razvojni priložnosti za slovensko podeželje in s tem povezano koriščenje evropskih sredstev, namenjeno okolju in kohezijskim skladom, s čimer bi zmanjšali tudi potrebo po socialnih transferjih za podeželje. Upravljanje z gozdom je pomembna gospodarska in socialno koristna dejavnost, ki zasluži pozornost in podporo.

Biotska pestrost slovenskih gozdov je izjemna in nudi možnost za sodelovanje v mednarodnih raziskovalnih projektih, omogoča ekoturistično ponudbo in prenos znanja in izkušenj v druge države.

Pri vseh teh aktivnostih pa seveda moramo biti praktični in naravnani tako, da bodo spodbude smiselne in vabljive in da bodo spodbujale ljudi k uporabi lesa in lesnih izdelkov v gradbeništvu in vgradnji lesa v energetsko varčne bivalne objekte. Tu moramo storiti več. Prav v gradbeništvu bi se morali usposobiti za bistveno bolj razvito uporabo lesa. Pa tudi v proizvodnji kvalitetnega, funkcionalnega in estetskega pohištva je posebna priložnost za naš bodoči razvoj.

Subvencionirati bi morali uvajanje sodobnih tehnologij za uporabo lesa v energetske namene, tako za ogrevanje stanovanj, kot tudi uporabo tovrstne energije v industrijske namene.

Spoštovani,

letošnja tema Tedna gozdov 2009 je osredotočena na gozd kot obnovljiv vir energije, zato je prav, da ob tej priložnosti izpostavimo vsa ključna vprašanja, ki so povezana z gozdom in lesom: kakšne so gospodarske rešitve za naprej, ali imamo na tem področju ustrezno investicijsko politiko, razvoj zelene tehnologije in zelenih delovnih mest in ali imamo izdelano strategijo, prakso in ukrepe za uporabo lesa v gradbeništvu, o uporabi lesa za ogrevanje in o gozdu kot priložnosti za razširitev programa javnih del in za reševanje problema brezposelnosti. Torej konkretno predlagam, da Vlada Republike Slovenije še letos pripravi oceno uresničevanja resolucije o nacionalnem gozdnem programu, ki je bila sprejeta leta 2007. Na tej podlagi bi bilo treba razvijati strategijo uporabe gozdov in lesa. Ne gre le za možnost napredka. Gre za našo skupno dolžnost, dolžnost iskanja poti naprej.

Letos mineva 15 let, odkar je začel delovati Zavod za gozdove Slovenije, ki sicer nima zelo dolge zgodovine, vendar lahko svoje delo gradi na dolgi in uspešni tradiciji slovenskih lesarjev in gozdarjev. Še enkrat bi spomnil - 150 let skrbi za gozdove je ustvarilo veliko bogastvo. To naj nam bo v opomin in vzpodbudo za naprej. Zavodu za gozdove Slovenije pa želim izreči čestitke ob tem jubileju.

Hvala lepa.