Predsednik republike nagovoril Svet guvernerjev ECB

Ljubljana, 3.10.2012  |  sporočilo za javnost

Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk se je sinoči kot častni gost udeležil svečane večerje pred začetkom zasedanja Sveta guvernerjev Evropske centralne banke (ECB) v Sloveniji.

V svojem nagovoru je dejal, da se v Sloveniji zavedamo pomena razprav in odločitev Sveta guvernerjev ECB tako za evrsko območje kot za celoten projekt Evropske unije. Pozdravil je odločenost predsednika Sveta ECB dr. Maria Draghija, da "stori vse za ohranitev evra kot stabilne valute", ter odločitve Sveta guvernerjev, ki so dejansko zagotovile obstoj evra.

Predsednik je izpostavil, da se je Evropska unija znašla na razpotju, ko bo ali dokazala zmožnost, da nadaljuje proces tesnejše integracije in s tem napredovanja, ali pa bo stagnirala in posledično slabela. Predvsem pa mora Evropa po besedah predsednika narediti red v lastni hiši, kar gotovo ne bo lahka naloga.

"Varčevalni ukrepi so nujni in logični glede na potrebo po zmanjšanju proračunskih primanjkljajev, a je kot pri vsaki stvari tudi tu potrebna zmernost. Tisti, ki so jih varčevalni ukrepi najbolj prizadeli, težko razumejo, zakaj so potrebni, še posebej če niso posledica slabih odločitev vlad, temveč ekscesov finančnega sektorja in poka nepremičninskega balona. Ne smemo pozabiti, da je v demokratičnih družbah vir legitimnosti ljudstvo. Njihove potrebe in skrbi je torej treba upoštevati," je dejal predsednik Türk.

Ob tem je dodal, da je treba poleg varčevalnih ukrepov najti tudi načine za spodbuditev rasti in zaposlovanja ter sprejeti ključne strukturne reforme, kot sta pokojninska reforma in reforma trga dela.

Predsednik je spomnil, da bo treba v okviru Evropske unije odgovoriti na nekaj temeljnih vprašanj, med njimi tudi na vprašanje, ali gre trajne rešitve iskati le v spremembah vedenja držav dolžnic ali pa je prišel čas za oblikovanje evropskega valutnega sistema, v katerem bi si posojilodajalke in dolžnice delile odgovornost za vzdrževanje stabilnosti.

Predsednik je poudaril tudi pomen kohezijskih skladov. Kot je pojasnil, njihovi učinki presegajo neposredne finančne koristi, saj predstavljajo v tem trenutku zelo potreben instrument zaupanja v Evropsko unijo. Ne smemo pozabiti, da se Evropska unija sooča z vprašanjem zaupanja in legitimnosti, je ob tem opozoril.

Tovrstni elementi nacionalnih in evropskih politik so po besedah predsednika nujni za zagotovitev ustreznega ekonomskega in političnega okolja, v katerem lahko evropska finančna konstrukcija napreduje.

"Evropski državljani pozorno in z zanimanjem spremljajo razprave o finančni strukturi EU, kot so razprave o bančni uniji in o novem nadzornem mehanizmu. Pri tem se včasih čudijo spreminjajočim se interpretacijam doseženih sporazumov, npr. pri bančni uniji. Finančno-tehnični koncepti, kot so 'neposredne finančne transakcije', 'poostren nadzor' in 'izboljšano upravljanje s tveganji', jim niso več tuji. Priča smo torej pojavu nove, kritične javnosti, ki jo zanimajo organizacijski ustroj bodoče bančne unije in modalitete novega nadzornega mehanizma," je dejal predsednik.

To je po mnenju predsednika pomemben razvoj, ki je svet visokih financ spustil s slonokoščenega stolpa pred žaromete širše javnosti, s tem pa posplošil in tudi politiziral razprave. Ta razvoj je, zanimivo, okrepil možnosti za dejansko neodvisnost nacionalnih centralnih bank in Evropske centralne banke, obenem pa jih zaradi večje izpostavljenosti interesu javnosti postavil v zahtevnejši položaj, je še dodal predsednik Türk.