 Predsednik republike dr. Danilo Türk se je drugi dan delovnega obiska na Nizozemskem srečal s skupino Nizozemcev slovenskega rodu, člani Komiteja za priznanje Republike Slovenije, ki jih je z Redom za zasluge odlikoval za njihov prispevek pri seznanjanju nizozemske splošne in politične javnosti na poti Republike Slovenije k njenemu mednarodnemu priznanju. |
 Predsednik je v nadaljevanju obiskal Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ), kjer se je srečal s predsednikom sodišča Hisashijem Owado, s katerim sta se pogovarjala o razvoju mednarodnega prava in njegovi vlogi v mednarodnih odnosih. Predsednik se je zatem srečal še s člani sodišča, svoj obisk pa je sklenil z nagovorom Meddržavnega sodišča v Haagu. |
 Predsednik je v svojem nagovoru poudaril, da Meddržavno sodišče v Haagu ni samo najvišja svetovna sodna instanca, temveč tudi simbol najvišjih človekovih stremljenj, ki povzema človekovo zgodovinsko hrepenenje po mednarodnem redu, temelječem na razumu in vladavini prava. Izpostavil je, da so bile mnoge odločitve sodišča mejniki v razvoju organizirane mednarodne skupnosti. Pravni strokovnjaki, diplomati in politični voditelji pa so črpali navdih iz njegovih sodb in svetovalnih mnenj ter iz sporočila pravice in pravičnosti, ki je izraženo v odločbah sodišča in ločenih mnenjih njegovih sodnikov.
Predsednik je posebej poudaril pomen načela suverene enakosti držav, načela svobodne izbire sredstev za mirno reševanje sporov med državami ter načela pravičnosti kot enega od temeljnih načel mednarodnega prava. Spomnil je na reševanje vrste vprašanj mednarodnega prava, ki so se pojavila z razpadom nekdanje Jugoslavije. Pri tem je posebej izpostavil vlogo Meddržavnega sodišča v Haagu, ki je v tem okviru modro usmerjalo in skrbno varovalo načelo suverene enakosti držav naslednic. Dotaknil pa se je tudi izkušnje Slovenije pri reševanju spora o morski in kopenski meji s Hrvaško, ki se bo v skladu z nedavno sklenjenim dvostranskim arbitražnim sporazumom urejal z arbitražo. |
 Izkušnje zadnjih dveh desetletij dokazujejo, da ima pravičnost pomemben in ustvarjalen potencial, ki se lahko prelije v široko paleto sporazumov. Predsednik je kot primere navedel razvoj mednarodnega kazenskega prava, mednarodnega prava človekovih pravic in sklepe Varnostnega sveta OZN, ki vsebujejo zamisel o pravičnosti.
Po mnenju predsednika pa bi morali še marsikaj postoriti na obsežnih področjih mednarodnega prava, kot so pravični trgovinski sporazumi za države v razvoju, novi in pravičnejši sporazumi za varovanje okolja ter reforme velikih mednarodnih institucij, ki bi zagotovile večjo pravičnost pri odločitvah teh institucij v korist vsega človeštva. |