 Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je popoldan obiskal sedež Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), kjer se je srečal z generalno direktorico Unesca dr. Irino Bokovo ter člani Mednarodnega kolegija. Nato se je udeležil Unescovega Foruma za prihodnost (UNESCO Future Forum) na temo "Izzivi zelenega gospodarstva in zelenih družb: odnosi, politike, vodenje", kjer je nastopil kot govornik na drugi panelni razpravi foruma. |
 Z generalno direktorico Unesca dr. Irino Bokovo se je predsednik Türk pogovarjal o delovanju Unesca, ki je trenutno sredi reformnih prizadevanj ter se ukvarja z vprašanji reorganizacije in racionalizacije. Generalna direktorica Bokova je kot pozitivno izkušnjo, ki veliko obeta, predstavila sodelovanje Unesca z Evropsko unijo, ki doslej ni bilo dovolj razvito. Po njenem mnenju ima Unesco tudi pomembno vlogo pri tranziciji držav Vzhodne Evrope v moderne demokratične države. Predsednik Türk je generalno direktorico Bokovo povabil na obisk v Slovenijo. Izpostavil je dejavnosti Slovenije pri ohranjanju kulturne dediščine, tako v Sloveniji kot tudi širše, na področju Jugovzhodne Evrope, kjer Slovenija uspešno sodeluje z Unescom. Opozoril je tudi na kandidature slovenskih znamenitosti za vpis na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Poudaril je, da se Slovenija zaveda pomena skrbi za kulturno dediščino, kar je tudi eno temeljnih poslanstev Unesca. |
 Predsednik se je pred nastopom na Unescovem Forumu za prihodnost srečal s člani Mednarodnega kolegija, ki mu predseduje nekdanji predsednik Vlade Francoske Republike Michel Rochard. Sogovorniki so mu predstavili poslanstvo te organizacije, ki se ukvarja predvsem z vprašanji varstva okolja in razvoja zelenih tehnologij, ki bodo omogočile sonaravni razvoj.
Predsednik dr. Danilo Türk je imel na drugi panelni razpravi Unescovega Foruma za prihodnost, ki jo je vodil predsednik Mednarodnega kolegija Michel Rochard, otvoritveni nagovor z naslovom "Izzivi svetovnega upravljanja: Čas za razmišljanje ali čas za ukrepanje?". V nagovoru se je pridružil opozorilom Mednarodnega kolegija, da se svet nahaja v resni krizi vodenja, zato bi morale suverene države kot ključni dejavniki državnega in mednarodnega vodenja nadaljevati s potrebnimi reformami celotnega mednarodnega sistema. Opozoril je, da ekonomska neravnotežja in neuspešno globalno vodenje vplivata na razvoj številnih globalnih tveganj in zavirata našo sposobnost učinkovitega odzivanja nanje. Predsednik je ob tem spomnil na neuspeh kroga trgovinskih pogajanj iz Dohe in pogajanj o podnebnih spremembah v Köbenhavnu. |
 Predsednik je v nadaljevanju poudaril nujnost prehoda na zeleno gospodarstvo in ocenil, da se je kljub preteklim neuspehom oblikovalo potrebno zavedanje o grožnjah globalnega segrevanja, ki omogoča nekatere nujne spremembe. Kot je pojasnil, se je razširila fronta držav, ki si prizadevajo za spremembe, povečalo pa se je tudi število držav, ki s svojimi ukrepi postavljajo zgled drugim.
Zato bi moralo biti nadaljnje ukrepanje kombinacija državnih in mednarodnih naporov, je menil predsednik, ki je poudaril, da bi morali kljub temu definirati globalne cilje in vzpostaviti izboljšan koordinacijski mehanizem, po možnosti v okviru Združenih narodov. Da bi ti napori uspeli, pa je po njegovih besedah enako pomembno ohraniti močan javni pritisk s strani poslovnega sektorja, nevladnih organizacij in medijev. |