Predsednik Türk: Slovenci smo narod knjige

Maribor, 16.4.2010  |  govor

Nagovor predsednika republike dr. Danila Türka na odprtju 13. slovenskih dnevov knjige v Mariboru
Maribor, 16. april 2010
Velja govorjena beseda!


Spoštovana direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor gospa Nina Arsenovič,
spoštovana ravnateljica Univerzitetne knjižnice Maribor gospa dr. Zdenka Petermanec,
spoštovani predsednik Društva slovenskih pisateljev gospod Milan Jesih,
spoštovani podžupan Mestne občine Maribor gospod Andrej Verlič,
spoštovani gostje, dragi udeleženci,

z velikim veseljem sem sprejel vaše vabilo, da s kratkim nagovorom odprem 13. slovenske dneve knjige v Mariboru.

Knjiga je večni spremljevalec in zagotovilo človekovega intelektualnega in splošnega razvoja. Od Guttenbergovih časov je postajala vse širše dostopna, družbeni razvoj pa vse hitrejši. Prav široka dostopnost knjige je na nove in zanimive načine spodbujala raznovrstne knjižne vsebine in povečevala pomen branja. Tu, v Mariboru, so nam že v gimnaziji položili na srce: "Libri non solum emi sed etiam legi!"

Knjige je treba ne le kupovati, ampak tudi brati!

Prav branju knjig je posvečena pozornost prireditve, ki jo odpiramo danes. Slovenski dnevi knjige so cenjen, profiliran ter programsko kakovostno dodelan knjižni festival. Raznolikost njegovih vsebin mu daje posebno atraktivnost. Je praznik knjige in kulture, ki traja od jutra do večera, sedem dni in na številnih mariborskih prizoriščih. Slovenska kulturna javnost in slovenska država sta hvaležni Mladinskemu kulturnemu centru Maribor za pripravo te vsebinsko in organizacijsko zahtevne prireditve.

Atraktivna je tudi vsakoletna izbira rdeče niti festivala, ki je letos posvečena zanimivi temi: literatura in humor. Izbor se mi zdi posrečen iz več razlogov. Najprej, humorja nam Slovencem kronično manjka, posebej v sedanjih težkih časih, ki bi jih lahko s pomočjo humorja bolje prebrodili. Nadalje, na Štajerskem in posebej v Mariboru je humor doma in četudi ni po vsej Sloveniji vselej razumljen, ustvarja kulturni ambient, ki zasluži pozornost in spodbudo. Ne pozabimo, ni vse, kar je povezano s knjigo, smrtno resno. Spomnimo se, da je Mark Twain nekoč zapisal, kako koristna je lahko knjiga: če ima knjiga usnjen hrbet, se na njej lahko naostri britev, če je primerno tanka, lahko z njo podložite vegasto mizo, če pa je dovolj debela, lahko z njo odženete psa ali kakšno drugo nadležno domačo žival. Te domislice je seveda treba vzeti z zrnom soli: ne izražajo nespoštovanja do knjige, ampak opozarjajo, da moramo tudi do knjige ohraniti primerno sproščen odnos in da je ne smemo spremeniti v religiozni objekt.

Knjige nas lahko veliko naučijo, pa tudi razvedrijo in zabavajo - kot bomo, prepričan sem, lahko spoznali na letošnjem knjižnem festivalu v Mariboru. Lahko pa dosežejo še bolj temeljne učinke. V Sloveniji to že dolgo cenimo. Slovenci smo na svoj način "narod knjige". Naša narodna zavest je začela nastajati v 16. stoletju, s prvimi tiskanimi knjigami. Že leta 1584 smo dobili prvi celoviti prevod Biblije, ki so nam ga dali slovenski protestanti. To nas je že zgodaj uvrstilo med kulturne narode. Pomen knjige je bil še toliko večji, ker Slovenci nismo imeli svojih, slovenskih vladarjev in lastne politične strukture. Večji del zgodovine nismo imeli niti skupne upravne enote, v kateri bi živeli vsi ljudje slovenskega jezika. Kultura - in še posebej knjižna kultura - je bila v teh razmerah nadomestilo za politično povezanost. Izkazala se je za izjemno močno vez. Uspešno je nadomestila pomanjkanje političnih struktur, s svojim učinkovanjem pa je postopoma pomagala vzpostaviti podlago za politiko in naposled za slovensko državnost in za lastno, suvereno državo.

Morebiti je ravno zaradi velike zgodovinske pomembnosti knjige pri nas res, da imamo knjige radi. V Sloveniji je v letu 2009 izšlo 5012 knjig in 1473 brošur. Branje knjig za bralno značko spada med najbolj množične aktivnosti, ki pritegnejo mlade. Slovenski dnevi knjige v Mariboru spadajo med najbolj obiskane prireditve in bodo imeli, prepričan sem, pomembno mesto tudi v okviru dejavnosti Maribora kot Evropske prestolnice kulture. Tudi knjižni sejem v Ljubljani spada med najbolj obiskane kulturne prireditve pri nas. Letos bo Ljubljana Svetovna prestolnica knjige.

V Sloveniji smo pred dobrima dvema letoma ustanovili Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije. Agencija ima za nalogo, da sofinancira izbrane projekte slovenskega leposlovja in znanstvene publicistike, da spodbuja pridobivanje neproračunskih virov financiranja na področju knjige in da omogoči potrebno mednarodno sodelovanje. Doslej je izvedla 13 javnih razpisov, na katere se je prijavilo okrog 1000 prijaviteljev. Sofinanciranih je bilo 398 leposlovnih knjig, 193 znanstvenih monografij ter 50 revij. Na področju mednarodne promocije je bilo sofinanciranih 32 projektov, na področju bralne kulture 40, podeljenih je bilo 15 delovnih štipendij, knjižnično nadomestilo pa je prejelo 964 avtorjev. Za narod dveh milijonov prebivalcev so to res lepe številke.

Ob priložnosti kot je današnja pa je treba posebno pozornost nameniti avtorjem knjig. Javna agencija za knjigo je prevzela že na Ministrstvu za kulturo nominalno opredeljene najnižje avtorske honorarje. V Sloveniji je že od leta 2004 v uporabi instrument knjižničnega nadomestila, ki omogoča avtorjem, da dobijo finančno nadomestilo na podlagi upoštevanja izposoje njihovih del v splošnih knjižnicah.

Seveda pa položaj avtorjev ni rožnat. Več je treba storiti za avtorje kvalitetnih popularnih del, za čim boljšo knjižno obravnavo vsebin iz sodobnega življenja, za spodbujanje dobrih in umetniško izvirnih ilustracij. Več moramo storiti za krepitev kulture kupovanja knjig kot pomembne prvine kultiviranega življenja.

V Sloveniji si knjige radi izposojamo, da bi jih brali, premalo pa jih kupujemo. Zdi se, kot da je prišel čas, da prej citirano misel v latinščini obrnemo: Libri non solum legi sed etiam emi! Knjige je treba ne le brati, ampak tudi kupovati!

Prav temu je namenjena zamisel o ničelni stopnji davka na dodano vrednost za knjigo - po vzoru, ki med članicami Evropske unije velja na Irskem, Poljskem in v Veliki Britaniji, med sosednjimi državami pa na Hrvaškem. Dobro bi bilo, če bi zamisel sprejela Evropska unija, kot mehanizem kulturne in davčne politike, ki bi pomagal zlasti manjšim državam, državam, katerih jezike govori manjše število ljudi. To bi olajšalo položaj knjige in bi pospešilo vse kulturne dejavnosti, ki potekajo v okviru nekega jezika. Seveda bi tak ukrep imel smisel kot dopolnitev in nadgraditev, ne pa morebiti kot nadomestilo za veljavne oblike subvencioniranja knjige.

Razlogi, zaradi katerih omenjam avtorje in mehanizme za povečanje nakupa knjig, so nacionalno pomembni. Okrepiti in povečati je treba skupino ljudi, ki ima navado kupovati in brati knjige. To je pomembna spodbuda za razvoj družbe, ki zahteva vse več informacij in intelektualnih vsebin, ki jih dajejo prav knjige. Popularnost dobre knjige je najboljše sredstvo za krepitev razumevanja družbe in sveta.

Hkrati pa popularnost dobre knjige in razvita bralna kultura zagotavljata razvoj in krepitev slovenskega jezika, s tem pa tudi slovenskega domoljubja. Sta najmočnejši sredstvi za premagovanje ne-kulture sovražnega govora, nestrpnosti in šovinizma.

Ne pozabimo: nakup in branje slovenskih izvirnih knjižnih del sta med najstarejšimi prvinami slovenskega domoljubja. Tudi danes ni razlogov, da bi bilo drugače. Kaj je lahko bolj kulturno in bolj domoljubno, kot je ob slovenskem kulturnem prazniku kupiti knjigo Prešernovega nagrajenca in mu jo poslati v podpis? Takšno dejanje je s stališča kupca knjige izraz spoštovanja in priložnost za neposreden stik z avtorjem, naši skupnosti pa bi bilo v ponos kot dokaz kulturne kohezije in s tem domoljubja.

Veliko je torej načinov življenja s knjigo in poti razvoja našega odnosa do knjige. Festival, ki ga odpiramo danes, je priložnost, da o vsem tem razmislimo.

Vsem obiskovalcem želim veliko lepih knjižnih doživetij.