Aktivnosti predsednika republike ob dnevu državnosti

Ljubljana, 24.6.2011  |  sporočilo za javnost

	Predsednik republike dr. Danilo Türk je ob dnevu državnosti in 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije položil venec na Pomnik padlim v vojni za Slovenijo '91.
	V nadaljevanju je priredil kosilo za zveznega predsednika Republike Avstrije dr. Heinza Fischerja, predsednika Italijanske republike Giorgia Napolitana, predsednika Republike Hrvaške dr. Iva Josipovića ter predsednika Republike Madžarske dr. Pála Schmitta, ki so obiskali Slovenijo ob 20. obletnici njene samostojnosti. Predsednik Republike Slovenije in predsedniki sosednjih držav so se po kosilu sprehodili po Ljubljani in si ogledali staro mestno jedro.
	Predsednik republike dr. Danilo Türk, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Pavel Gantar in predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor so popoldan priredili sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo.
	Predsednik dr. Danilo Türk se je zvečer udeležil slavnostne seje Državnega zbora Republike Slovenije in nato še osrednje počastitve dneva državnosti in 20. obletnice samostojnosti Republike Slovenije, kjer je nastopil kot slavnostni govornik.

---

Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na sprejemu za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo
Ljubljana, 24. junij 2011


Spoštovani svojci padlih v vojni za Slovenijo,
vsi, ki ste doživeli hude trenutke in bili ranjeni v tej vojni,
spoštovani visoki gostje,
spoštovani gospod prvi predsednik Republike Slovenije,
spoštovani gospod predsednik državnega zbora,
spoštovani ministrici za notranje zadeve in za obrambo,


Danes praznujemo 20. obletnico nastanka naše neodvisne, suverene Republike Slovenije. S tem dnem pred 20 leti je naša domovina vstopila v popolnoma novo zgodovinsko obdobje kot suverena država slovenskega naroda, kot država vseh državljanov, kot država, v kateri se spoštujejo človekove pravice, in kot država, ki skrbi za blaginjo svojih ljudi. Za to blaginjo skrbi s svojim delom doma in s svojim vključevanjem v najnaprednejše, najboljše mednarodne povezave.

Danes ob 20. obletnici smo ponosni na dosežke, ki jih imamo za sabo. Te dosežke dolgujemo vsem ljudem na Slovenskem, vsem našim državljankam in državljanom, kajti prav vsakdo je nekaj prispeval. Posebej pa smo hvaležni vsem tistim, ki ste sodelovali v vojni za Slovenijo, in še posebej tistim, ki so v tej vojni žrtvovali najdragocenejše – življenja, življenja bližnjih, zdravje. V tem duhu hvaležnosti vsako leto povabi predsednik republike svojce padlih na ta sprejem. Želel bi posebej poudariti, da to ni običajna slovesnost. To je slovesnost, ki izraža globoka, pristna čustva vseh nas in globoko hvaležnost. Nobena priložnost, na kateri se lahko ta globoka hvaležnost izrazi, ne sme biti odveč, ne sme biti neizkoriščena.

Živimo v času, ko je med nami veliko dvomov, ko se pojavljajo kritike. Včasih so te kritike že kar brez stika z realnostjo. Včasih so te kritike tako pretirane, da se pošten, običajen državljan sprašuje, kako to, da imamo v Sloveniji tako veliko negativnih čustev, tako veliko slabih razpoloženj in tako slab spomin na vse tisto dobro, kar je ta neodvisna država dala svojim državljanom. Ljudje se včasih temu čudimo in včasih smo zaradi tega slabe volje. Vendar moramo v vseh situacijah, v vseh takih primerih ohraniti pravi, zrel odnos do naše domovine in do tistega, kar je bilo vloženo v to domovino. Neodvisnost, suverenost ne nastane brez žrtev, ne nastane brez prizadevanja. Nikakor si ne smemo dovoliti, da bi zaradi kratkoročnih političnih potreb, zaradi strankarskih interesov ali zaradi osebnih psihičnih stanj prevladovali negativni občutki, kritike brez podlage in vse tisto, kar ustvarja klimo, kakršne v tej družbi ne potrebujemo in ki nam ne bo pomagala za naprej.

Če se sprašujemo, kaj moramo storiti za to, da bi nam bilo v prihodnje bolje, da bi bolje reševali svoje probleme in da bi bolj hitro napredovali, potem lahko zelo hitro ugotovimo, da, če to res želimo, moramo gojiti vrednote naše osamosvojitvene vojne. Gojiti moramo vrednote skupnega, enotnega prizadevanja, ki so zagotovile uspeh naše osamosvojitvene vojne. Velikokrat se govori, da smo uspeli zato, ker smo bili takrat enotni. In to drži. Enotni pa smo bili zato, ker smo do te enotnosti prišli po demokratični poti, z razpravo, ki nam je vzela nekaj let v 80. letih, s temeljitim premislekom, z umom in s pogumom.

V tej razpravi in v tem procesu so sodelovali mnogi. To ni bila stvar navdiha peščice ljudi. To je bila stvar širokega ljudskega prizadevanja. To prizadevanje je seveda imelo svoje intelektualne in politične voditelje, vendar je obstalo in je uspelo zato, ker je bilo široko, ker je bilo vsesplošno, ker je bilo strpno in ker smo se v tem procesu znali sporazumeti o naših ciljih. Vse to so vrednote, ki so v tistem času pred 20 leti resnično obstajale, ki so jih ljudje resnično čutili, ki so resnično navdihovale in ki so zagotovile uspeh. Dobro je, če se ob obletnici, kakršna je sedanja, vsega tega spomnimo, če se spomnimo resnične, iskrene, polne vrednosti vsega tistega, kar imenujemo vrednote osamosvojitvene vojne. Zato bi rad posebej poudaril globoko simboličnost sprejema, ki ga predsednik republike vsako leto ob tem času organizira, in globoko pomembnost vaše prisotnosti.

S tem gre seveda še nekaj. Gre tudi zaveza, da država izkazuje hvaležnost vsem tistim, ki ste žrtvovali največ v vojni za Slovenijo, izkazuje hvaležnost ne samo na simboličen način in ne samo s ponovnim potrjevanjem iskrenosti naše privrženosti vrednotam osamosvojitve, ampak tudi, kjerkoli je to potrebno, na praktičen način, s pomočjo vsem tistim, ki ste trpeli in ki še trpite posledice vojne, s pomočjo otrokom padlih in z drugo praktično pomočjo, kakršnakoli je že potrebna. Vem, da se o teh praktičnih stvareh vodijo pogovori med organizacijami in prizadetimi ljudmi, posamezniki, ter našimi vladnimi službami. Te pogovore podpiram in želim, da bi resnično rešili vsa vprašanja, ki se morebiti še kje pojavljajo. Ob tej priliki bi rad izrekel hvaležnost predstavnicama vlade, ki sta danes tu z nami, kajti vlada je angažirana pri reševanju vseh tovrstnih vprašanj in bo še naprej.

S to zavezo bi rad ta svoj kratek pozdrav tudi zaključil. Imamo globoko privrženost vrednotam osamosvojitve, spominjamo in gojimo jih v časih, ko to ni lahko, ko prevladujejo negativna čustva. Ta gojitev teh naših vrednot bo trajala še naprej in v njej bomo sodelovali mnogi. In pri vsem tem bomo skrbeli, da se vsak praktičen problem, ki je še ostal, tudi reši. Hvaležni smo vam za vaš prispevek. Danes je čas, ko to hvaležnost ponovno in svečano izrazimo. Hvaležni smo vam za vse, kar ste storili za razvoj naše domovine v teh zadnjih 20 letih, želimo vam dobrega zdravja in želimo, da bi se vsi skupaj v Sloveniji posvetili naši prihodnosti, ki je lahko dobra prihodnost. Hvala lepa.


Zahvala predsednika Združenja vojnih invalidov 91 Jožeta Romšaka:

Spoštovani gospod predsednik republike,
spoštovani predsednik državnega zbora,
spoštovani prisotni gosti,

naj se na kratko zahvalim za vse in vsem, ki ste se, kot že mnogokrat doslej, spomnili na nas, žrtve vojne '91. Z veseljem se odzovemo na vaša povabila, saj tako vsaj enkrat na leto pridemo skupaj, se pogovorimo, kako je bilo, kako je in predvsem kako bo. Naša država je starejša za 20 let. Tudi mi smo starejši za 20 let. Otroci padlih so se izšolali in iščejo primerne zaposlitve. Družine, vdove, njihove matere čakajo na pogoje za upokojitev, družinske invalidnine po padlem očetu in možu počasi ugašajo. Tako bo država v teh kriznih časih tudi pri tem nekaj prihranila. Kljub vsemu pa pričakujemo in želimo, da bodo svojci padlih deležni pozornosti države tudi v bodoče in da jim bomo lahko zagotovili dostojno življenje. Še enkrat, hvala vsem.