Predsednik republike o ohranjanju biološke raznovrstnosti in ekosistemov
Ljubljana, 2.10.2008 | sporočilo za javnost

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je danes udeležil mednarodnega posveta Ekosistemi – povezanost živih sistemov. V svojem nagovoru je dejal, da je človeštvo v zadnjih 200 letih pohlepno in lahkomiselno poseglo v kapital narave in spregledalo, da na ta način posega v naravne procese in v ekosisteme, ki so vir biološkega materiala, hrane in surovin, hkrati pa zagotavljajo možnosti za rekreacijo in estetske užitke. Narava je bogastvo, v katerega smo posegli, ne da bi plačali pravo ceno za usluge narave in planet se na naše ravnanje odziva, je dodal. Ob tem je opozoril, da je cena, ki jo že plačujemo in jo še bomo plačevali zaradi posledic lokalnih ekoloških katastrof in globalnih podnebnih sprememb, visoka in bo v prihodnje še višja. Nepremišljeno ravnanje pa po predsednikovih besedah povratno negativno vpliva na naše blagostanje, na kakovost in razpoložljivost naših osnovnih virov in s tem tudi na naše zdravje.
"Gre za naš razvoj in če razmišljamo o našem razvoju dolgoročno in globalno, potem moramo vedeti, da prav na tej fronti, na fronti ekološke zaščite poteka glavna bitka za dolgoročno ohranitev našega razvoja," je dejal predsednik dr. Danilo Türk. Izpostavil je, da je zato ohranjanje biološke raznovrstnosti in ekosistemov tudi ekopolitično vprašanje, ki zahteva znanje, odgovornost, celovit sistemski pristop ter obravnavo planeta Zemlja kot pomembne vrednote, ki nam omogoča preživetje in razvoj. Predsednik je opozoril, da bodo zaradi posledic podnebnih sprememb najbolj trpele države v razvoju, zato mora biti odgovornost za varstvo okolja naša skupna, znotraj te skupne odgovornosti pa so naloge diferencirane. Kot je dejal, je večino okoljskih problemov z usklajenimi ukrepi še mogoče rešiti, za njihovo reševanje pa mora poskrbeti oblast v sodelovanju z zasebnimi podjetji in civilno družbo. V primerih, ko preprečitev globalnega segrevanja ni mogoča, pa bi se morali po besedah predsednika pravočasno prilagoditi za blažitev posledic.
Predsednik republike je poudaril pomen zavesti o tem, v kakšnih razmerah smo in kaj nas čaka, saj nam samo ta zavest lahko pomaga, da bi opravili ustrezno raziskovanje in ustrezno politično odločanje. Dodal je, da ne zadoščajo samo parcialne inovacije, ampak potrebujemo nove rešitve. Brez kakovostne izobrazbe kot osnovne pravice se človeška družba ne bo mogla vključevati v demokratične procese suverenega odločanja, nadzora različnih vplivov na ekosisteme in zdravje, v javne razprave o enakopravnosti dostopa do naravnih virov ter celostno reševanje problemov v zvezi z ohranjanjem biološke raznovrstnosti biodiverzitete in ekosistemov, je dejal predsednik in dodal, da gre za odločanje o pomembnih pravicah človeka. Kot je zaključil, noben element v sistemu odločanja ne more sam rešiti problema, vendar na politični ravni in na ravni določanja vseh vrst politik ne bomo uspešni, če ne bomo imeli dobro postavljenih temeljev.