Pogovor o zaposlovanju in prekvalifikacijah pri predsedniku republike

Ljubljana, 19.3.2009  |  sporočilo za javnost

Predsednik republike dr. Danilo Türk je organiziral pogovor o problematiki novih možnosti zaposlovanja in prekvalifikacij ter prilagajanju zaostrenim razmeram na trgu dela, na katerem so sodelovali strokovnjaki, predstavniki države in civilne družbe ter posamezniki z osebnimi izkušnjami na tem področju. Predsednik republike je uvodoma poudaril, da je pri iskanju odgovorov na naštete izzive potrebno izhajati iz človeka kot posameznika in da je od tega odvisna kakovost odločitev. Predsednik je še dejal, da je potrebno pospešiti razpravo in poiskati kreativne rešitve, ki bodo lahko v pomoč vladi pri njenem nadaljnjem delu in soočanju s kriznimi razmerami.

V razpravo se je prvi vključil minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik, ki je predstavil trenutne programe in ukrepe aktivne politike zaposlovanja ter glavne transferje, ki jih koordinira njegovo ministrstvo. Opozoril je, da se v kriznih časih pojavljajo nove rizične skupine, zato je potrebno hitro ukrepanje. Zavzel se je za oblikovanje razvojnega modela oziroma nabora skladnih ukrepov na nacionalni ravni, ki bodo pospeševali razvoj in vzpodbujali uvajanje zahtevnejših, kakovostnejših in bolje plačanih delovnih mest. Dodal je še, da mora do dogovora o teh ukrepih priti v dialogu med socialnimi partnerji. Naslednji je zbrane nagovoril minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič, ki je izpostavil povezanost visokega šolstva z zaposlovanjem. Predstavil je tudi načrt ministrstva, da še v letošnjem letu ustanovi javno agencijo, ki bo skrbela za nadzor nad kakovostjo visokega šolstva. Poudaril je, da je bilo pri implementaciji bolonjske reforme premalo pozornosti posvečene vsebinski prenovi študija, zavzel pa se je tudi za čimprejšnje oblikovanje nacionalnega ogrodja kvalfikacij, ki bo omogočilo primerljivost poklicev. Kot ključna problema pri zaposlovanju je navedel nizko izobraženost in težave z mobilnostjo, rešitev pa je po njegovih besedah v pridobivanju izobrazbe in v spremembi mentalitete oziroma v spoznanju, da je vsak posameznik odgovoren za svojo usodo.

V razpravo se je vključila tudi predstavnica Študentske organizacije Slovenije Vesna Miloševič, ki je spregovorila o težavah, s katerimi se pri iskanju zaposlitve soočajo mladi diplomanti, ki v povprečju na službo čakajo deset mesecev. Poudarila je, da je kriza prizadela tudi študente in mlade, ki so večinoma zaposleni za določen čas, zato jih je lažje odpustiti. Omenila je tudi težave pri osamosvajanju mladih od staršev, saj na trgu ni dovolj stanovanj, mladi pa z zaposlitvami za določen čas ne uspejo dobiti kreditov za nakup stanovanja. Mag. Dušan Semolič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije se je strinjal, da je največji problem statičnost delovne sile in da je znanje največja zaščita delavcev pred odpuščanjem. Kot najpomembnejšo nalogo je izpostavil odgovornost države, da tudi v delovno intenzivnih podjetjih postavlja sposobne vodilne kadre, ki bodo usposobljeni za ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest ter vzpodbujanje delavcev k učenju. Poudaril je, da bi krajšanje delovnega časa lahko izkoristili za dodatno izobraževanje delavcev, zavzel pa se je tudi za vzpodbujanje zaposlovanja za nedoločen čas, povečanje pravic in varstva delavcev ter za dvig minimalne plače. Tudi sam je izpostavil pomen socialnega dialoga oziroma partnerstva med vlado, sindikati in delodajalci.

Dr. Angelca Ivančič iz Andragoškega centra Republike Slovenije je poudarila pomen vseživljenjskega učenja in prilagajanja posameznikov razmeram na trgu dela. Po njenih besedah vseživljenjsko učenje ni koristno samo za zaposljivost in varnost posameznikov, ampak povečuje tudi konkurenčnost podjetij. Navedla je podatke, da je najbolj ogrožena starejša populacija, ki ima izobrazbeni primanjkljaj in se tudi redkeje vključuje v izobraževanje. Poudarila je, da so ljudje z najnižjo izobrazbo najmanj sposobni oceniti svoje izobrazbene potrebe, poleg tega pa so tudi manj motivirani za dodatno izobraževanje. Zato je izpostavila pomen zagotavljanja sistemske podpore izobraževanju odrinjenih skupin. Svoje osebne izkušnje je predstavila tudi iskalka zaposlitve Zala Kadunc. Povedala je, da se ob izgubi zaposlitve pri ljudeh pogosto pojavi pasivnost, iskalci zaposlitve pa imajo največji problem pri iskanju stika z delodajalci. Pri tem so po njenih besedah lahko v veliko pomoč klubi za zaposlovanje.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je dejal, da se delavci pogosto premalo zavedajo realnosti trga dela, problem pa je tudi njihova starost in nepripravljenost oziroma nesposobnost za prilagajanje. Zavzel se je za spremembo plačnega sistema, promocijo podjetništva in spodbujanje mobilnosti delavcev, skupen nastop socialnih partnerjev, usposabljanje delavcev v času skrajševanja delovnika, izkoriščanje znanja v izobraževalnih centrih znotraj podjetij, uvajanje prakse v času študija ter stimuliranje podjetij za prve zaposlitve in štipendiranje kadrov. Mag. Zdenka Kovač je izpostavila, da so vse te ugotovitve znane že dolgo časa. Kot eno od rešitev je navedla odpiranje novih delovnih mest skozi socialno podjetništvo, ki ima svoj motiv v skrbi za skupno dobro, reinvestira dobiček v proizvodnjo in ustvarjanje novih delovnih mest ter pomaga socialno ogroženim skupinam. Za razvoj socialnega podjetništva je potrebno oblikovati socialni dialog in razvojna partnerstva na lokalnem in regionalnem nivoju, je še dodala in poudarila, da takšna podjetja prispevajo k večjemu številu delovno aktiviranih ljudi, poleg tega pa so pomembni socialni integratorji ter socialni in gospodarski inovatorji, ki aktivno vplivajo tudi na vzpodbujanje družbene odgovornosti podjetij.

Strokovnjak s področja menedžmenta kadrovskih virov mag. Franc Jamšek je dejal, da bi se morala država ukvarjati z vprašanjem, ali bo Slovenija po krizi konkurenčna, zato bi morala vzpodbujati podjetja s stopnjo rasti in vlagati v razvojne programe podjetnikov. Poudaril je, da bo do ustvarjanja novih delovnih mest prišlo samo, če bomo podpirali podjetja, ki proizvajajo izdelke, ki jih je možno tudi prodati. Jožko Čuk iz Slovenskega združenja za kakovost se je navezal na te besede in izpostavil, da lahko to dosežemo le s kakovostnim znanjem, zato bi morali povečati intelektualni vložek v proizvode, če želimo ohraniti izvoz naših izdelkov. Kot vzpodbudno je ocenil izjemno povečanje števila študentov v zadnjih desetletjih, kot ključno za preboj pa je navedel spremembo strukture slovenskega proizvodnega programa. Dejal je, da pogosto prihaja do težav pri operacionalizaciji razvojnih strategij, in poudaril pomen vzpodbujanja načel na področju poslovne odličnosti.

Aleš Zaletel s spletnega portala zaposlovanja mojedelo.com je opozoril, da veliko iskalcev zaposlitve ne razume koncepta iskanja zaposlitve v sodobnem času in ne zna komunicirati z delodajalci na ustrezen način. Preveč se tudi zanašajo na pasivne metode, kot je prijavljanje na oglase, saj večina potreb po zaposlitvah v podjetjih približno dva meseca ni vidnih v tej obliki. Cvetana Rijavec iz Ljubljanskih mlekarn pa je predstavila svoje osebne izkušnje z vodenjem treh podjetij, ki so se znašla v krizi. Poudarila je, da na uspešnost podjetij pretežno vplivajo notranji dejavniki oziroma kadri v podjetju in da mora biti podjetje inovativno, fleksibilno in sposobno prilagajanja. Pomembno je zlasti motiviranje delavcev, saj na ta način podjetje dobi veliko inovativnih rešitev, pomembna pa je tudi sprememba sistema vrednot, za kar je po njenem mnenju najboljši način osebni stik z delavci.

Blaž Kos iz kluba Poslovni angeli Slovenije je predstavil delovanje kluba, ki skrbi za povezovanje uspešnih poslovnežev in mladih ambicioznih podjetnikov ter za širjenje znanja s področja podjetništva. Tudi sam je izpostavil pomen znanja, kompetenc, vrednot in stališč, ki vplivajo na posameznikovo varnost, poudaril pa je, da bi morali posamezniki, če želijo uspeti, prevzeti tudi določeno stopnjo tveganja. Ocenil je, da bi veliko pripomogla tudi modernizacija izobraževalnih institucij in vzpostavitev centrov za prenos tehnologij, mediji pa bi lahko z izpostavljanjem uspešnih posameznikov ustvarjali vzornike mladim podjetnikom. Na znanju temelječa družba se lahko po njegovih besedah razvije le na podlagi tehnologije, talenta in tolerance.

Dr. Peter Kraljič je predstavil svoje izkušnje, ki jih je pridobil v tujini. Poudaril je, da je vse izrečene misli v današnji razpravi potrebno povezati v celovit pristop. Pri tem pa je navedel tudi nekatere primerjalne prednosti in slabosti slovenske družbe na področjih izobrazbe prebivalstva, znanosti in inovativnosti, trga dela in zaposlovanja, uspešnosti podjetij in poslovnih metod, področja zdravstva, sociale in demografskih trendov, učinkovitosti vlade in državnih institucij ter vrednot in mentalitete prebivalstva. Zavzel se je za povečanje vlaganja v izobraževanje, znanost in inovacije ter za ukrepe proti zmanjšanju natalitete. Dejal je, da bi morali povezati vse izkušnje in ustvariti nacionalni konsenz o kratkoročnih ukrepih oziroma ustvariti konjunkturni program, ki bo pospeševal gospodarsko rast ter ustvarjanje novih delovnih mest.

Predsednik republike dr. Danilo Türk je v nadaljevanju pogovora besedo vnovič predal obema ministroma. Minister dr. Ivan Svetlik je dejal, da je bilo izrečenih veliko idej in pobud, ki jih kaže resno obravnavati. Minister Gregor Golobič pa je izpostavil, da je pri reševanju kriznih razmer potrebno razmišljati o temeljnih vprašanjih in da bi se morali pri razvojnem projektu združiti. Poudaril je še, da bo potrebno pri iskanju odgovorov resno upoštevati tudi krizo, ki je povezana s klimatskimi spremembami ter z vprašanji energije, hrane in pitne vode. Predsednik dr. Danilo Türk je v zaključku dejal, da je razprava zajela veliko vsebin in da se bo posvetil vprašanju, kako njeno vrednost najbolje uporabiti v procesu oblikovanja socialne in ekonomske politike v prihodnjih mesecih.