Podelitev odlikovanj Red za zasluge

Ljubljana, 14.1.2010  |  sporočilo za javnost, govor

Predsednik republike dr. Danilo Türk je z Redom za zasluge odlikoval:

• dr. Jožeta Strausa, za aktivno vlogo pri oblikovanju slovenskega sistema varstva pravic intelektualne lastnine, vzpostavitvi delovanja Urada RS za intelektualno lastnino in vključevanju Slovenije v evropsko in mednarodno mrežo,
• dr. Lojzeta Gostišo, za velik prispevek pri ohranjanju slovenske kulturne dediščine,
• mag. Andreja Košiča, za velik prispevek na področju ohranjanja in negovanja tradicij slovenskega naroda na področju ljudskega plesa, ter
• Stojana Kerblerja za umetniško vrhunske fotografske dosežke in velik prispevek pri uveljavljanju slovenske fotografije v svetu.

---

Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na podelitvi odlikovanj Red za zasluge dr. Jožetu Strausu, dr. Lojzetu Gostiši, mag. Andreju Košiču in Stojanu Kerblerju
Ljubljana, 14. januar 2010


Spoštovani odlikovanci,
dragi gostje,

slišali smo uradne obrazložitve in moja naloga in veliko veselje sta, da lahko ob koncu dodam še nekaj besed.

Slovenski pisatelj, ki je deloval v Združenih državah Amerike, Louis Adamič, je nekoč zapisal, da je kultura največja industrija slovenskega naroda. To je napisal v kulturnem okolju, kjer se pojem industrije razume zelo široko in nikakor ne samo v proizvodnem smislu. Ravno tako se tudi pojem kulture razume zelo široko. Včasih veliko širše od tistega, kar smo v Sloveniji navajeni razumeti kot kulturo. V Sloveniji se kultura vse prepogosto omejuje na določene vrste umetnosti in na določene dosežke umetnosti. Premalokrat pa razmišljamo o kulturi v vsej njeni raznovrstnosti in o vseh oblikah ustvarjalnosti, ki obstajajo na področju kulture na Slovenskem.

Z današnjimi odlikovanci pa imamo priložnost, da razmislimo in da dobro razumemo širino kulturnega ustvarjanja in širino kulturnih dosežkov. Znanost je del kulture. Znanost spada med najžlahtnejše dele kulture. In pravna znanost je del te najžlahtnejše sestavine kulture. Zlasti to velja, kadar pravo daleč preseže normativizem, kadar pravo vstopi na področje spreminjanja družbe, kadar je pravo pot naprej, kadar je pravo strategija spreminjanja in kadar je pravo način, kako novim tehnološkim spoznanjem utreti pot v družbeno stvarnost ter v spreminjanje in izboljšanje sveta. Prof. dr. Jože Straus je svetovno znani pravnik, svetovno znani ustvarjalni mislec, človek, ki je veliko dal pravu intelektualne lastnine in slovenskemu narodu. Po njegovi zaslugi se Slovenci lahko prištevamo med tiste narode, ki imajo ustvarjalne misli na področju intelektualne lastnine. Imamo jih morda celo več, kot bi jih lahko imeli zgolj na podlagi proizvodov naše ustvarjalne inovacije. Verjamemo, da bo njegov prispevek pomagal, da se bomo tudi na tem področju okrepili.

Dr. Lojze Gostiša nam je veliko dal za razumevanje naše kulturne dediščine. Tudi kulturna dediščina je nekaj, kar se pri nas pogostokrat pojmuje preozko. Ne razumemo vseh vidikov našega prostora in njegovega zgodovinskega spreminjanja ter vseh velikih prispevkov, ki so v tem prostoru v dolgi zgodovini dani in ki tvorijo podlago naši današnji kulturni eksistenci. S svojimi velikimi dejanji, zlasti s predstavitvijo Valvasorjevega dela in naposled z Bibliotheco Valvasoriano, je pokazal, kako veličastno delo je bilo na Slovenskem nekoč že opravljeno. To delo seveda ni bilo vselej povezano z etničnimi definicijami našega prostora, bilo pa je vselej del kulturne dediščine našega prostora. In ravno ta dinamika razmerij med etničnimi definicijami, ki še dominirajo v našem času, in celovitostjo kulturne dediščine, ki jo moramo vsi poznati, je velik prispevek, ki ga je dal dr. Gostiša. Lahko bi govoril tudi o drugih, ampak menim, da je bila s tem izkazana izjemna ustvarjalna dejavnost, ki je pomagala, da bomo Slovenci v prihodnje razumeli kulturo izročilo našega prostora kolikor je mogoče kompletno.

Mojster Stojan Kerbler nam je dal nove vpoglede v fotografsko umetnost. Fotografija se pogosto definira kot zamrzovanje časa. Vselej ima to funkcijo, kajti vsaka fotografija je pričevanje o času, v katerem je nastala. Zornih kotov, iz katerih je možno nek določen čas in neko določeno stanje opazovati, pa je zelo veliko. Srečni smo, da imamo med nami nekaj fotografov, ki so znali te zorne kote razviti in predstaviti na tako raznovrsten ter umetniško zanimiv način, da nam bodo za naprej ne samo pričevanje, ampak tudi dokaz ustvarjalnosti fotografije.

In končno, mag. Andrej Košič. O folklori ni treba razpravljati kot o delu našega kulturnega izročila. To vsi sprejemamo in to vsi poznamo. Tisto, kar mogoče manj razumemo oziroma čemur se mogoče manj posvečamo, pa je globina folklornega izročila. Kdor je imel priložnost nekoliko bolj pogosto videti folklorne nastope, med njimi nastope številnih skupin, ki jih je vodil mag. Košič, lahko pove, da je z izrazom plesa kot prikaza človeške eksistence iz davno minulih časov možno predstaviti življenje veliko bolj polno, kot bi si na prvi pogled lahko predstavljali, ko razmišljamo o plesu. To delo je ustvarjalno, to delo ni samo zapisovanje nečesa, kar je pri roki. To delo je tudi iskanje marsičesa, kar je treba iztrgati pozabi, in marsičesa, kar je treba restavrirati v gibu, kar je torej treba restavrirati v minljivem dejanju. Zato je ta prispevek še posebno velik.

Na koncu bi želel ponoviti: Slovenci smo lahko zadovoljni, da imamo ljudi, ki znajo našo kulturo razvijati na tako raznovrstne načine, tako globoko in tako vplivno, svetovno vplivno. Zato se nam ni treba bati prihodnosti. In če se prihodnosti ne bojimo, potem bo z nami vse dobro. Še enkrat čestitke odlikovancem in vse dobro v vašem življenju.