Govor predsednika na 24. spominskem pohodu na Triglav

Pokljuka, 11.7.2009  |  govor

Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na zaključni prireditvi 24. spominskega pohoda na Triglav
Pokljuka, 11. julij 2009


Drage udeleženke in udeleženci spominskega pohoda na Triglav,
Drage borke in borci narodnoosvobodilnega boja,
Spoštovani praporščaki,
Spoštovani gospod Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije, s soprogo,
Spoštovani gospod Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije,
Spoštovani ostali visoki gostje in vsi, ki ste se danes zbrali na tej današnji slovesnosti,

rad bi vam spregovoril nekaj besed, ki so povezane z današnjim trenutkom in spadajo v okvir, ki zahteva, da se dobro spominjamo naše preteklosti.

Več kot dvajset let je minilo od časa, ko je v skupnosti borcev Prešernove brigade nastala zamisel o spominskem pohodu na Triglav. V zavesti našega naroda ni močnejšega simbola samobitnosti in življenjske volje Slovencev, kot je Triglav. V našem zgodovinskem spominu pa ni močnejše vsebine, kot je veličina narodnoosvobodilnega boja. Narodnoosvobodilni boj je odločilno oblikoval našo zavest o nas Slovencih kot narodu in postavil neuničljive podlage našega domoljubja. To je zgodovinski prispevek narodnoosvobodilnega boja, ki nikoli ne bo ugasnil. Narodnoosvobodilni boj je bil tudi izraz velikih vrednot našega naroda - naše privrženosti svobodi, našega poguma, sposobnosti premagati najtežje preizkušnje in naše izjemne navezanosti na kulturo. Vse to simbolizira narodnoosvobodilni boj.

Prav Triglav je naš pomemben kulturni simbol in je še več - simbol naše vere v prihodnost in tudi ta simbol je v naši zavesti že dolgo. To vero v prihodnost so izkazali udeleženci v partizanskih patrolah, ki so se leta 1944 povzpeli na Triglav in na njegovem vrhu simbolično razvili slovensko zastavo. To vero v prihodnost so ponovno izkazali udeleženci tistega zgodovinskega vzpona na Triglav junija 1991, ko je na zasneženem vrhu Triglava, na Aljaževem stolpu, ponovno zaplapolala slovenska zastava, zastava nove samostojne slovenske države, obsijana s sojem plamenic.

To simbolno sporočilo se vsako leto vsaj enkrat ponovi s spominskim pohodom na Triglav, letos že 24. po vrsti. Mnogi med dosedanjimi pohodi so poleg tega obeležili tudi spomin na pomembne dogodke iz naše novejše zgodovine, med njimi 15. obletnico manevrske strukture narodne zaščite, 15. obletnico vojne za Slovenijo in druge. Spodbudno je, da se v pripravo in izvedbo pohodov vključujejo vse veteranske organizacije in da se pohodov v velikem številu udeležujejo ljudje vseh starosti in iz vseh delov Slovenije.

Vsem udeležencem gre zahvala za ohranjanje tradicije in sporočila, ki ju simbolizira pohod na Triglav. Posebno priznanje pa želim danes izreči primorskim veteranom, ki že več kot desetletje prihajajo na Triglav po poteh skozi kraje, ki so neizbrisno zaznamovani z vsemi vojnami, ki so prizadele naš narod v 20. stoletju. Ljudje iz teh krajev so izkusili vse vrste trpljenja, ki jih prinašajo vojne in zatiralska oblast, in so dali izjemen prispevek na naši poti v samostojnost. Simbolni pomen te poti ob naši zahodni meji je še naprej velik in bo ostal takšen tudi v prihodnje. Zato, hvala vam, Primorci!

Prav je, da ob današnji priložnosti obujamo spomin na preteklost. Toda, sporočilo pohoda na Triglav je predvsem namenjeno naši prihodnosti. Triglav simbolizira našo moč in odločnost, našo sposobnost premagovati težave in vedno znova priti na vrh. Vsako leto, vedno znova in v vseh razmerah.

Sposobnost zbrati voljo in premagati težave pa je tudi tisto, kar potrebujemo v današnjih razmerah. Vsi vemo, da je svet danes v krizi in z njim tudi Slovenija. Vsi vemo, da krize nikoli niso večne, četudi se pri nas, v Sloveniji, v težavah hitro pokaže kakšen znak naše značilne črnogledosti. Toda tudi ta črnogledost ne traja dolgo in zlasti v odločilnih trenutkih, kakršni so sedanji, ne prevlada.

Kriza, ki je zajela ves svet in je prizadela tudi nas, je pokazala, da imamo tudi pomanjkljivosti. Izkazalo se je, da naše preobrazbe v sodobno tržno in uspešno gospodarstvo in v zrelo pluralistično družbo še nismo do konca izvedli. Vendar, za našo državo soočenje z lastnimi pomanjkljivostmi ni razlog za malodušje. Prav nasprotno, priznanje slabosti in odkrito soočenje z njimi je prvi pogoj za resnični napredek. Čas krize je tudi čas, ko postane jasno, da so reforme nujne, in ko odlaganje nujnih rešitev ni več razumno. To je čas odločnosti, čas za močno voljo in za prodorno odločanje.

V časih, kot so današnji, se odloča o tem, kako bodo živele prihodnje generacije. Od nas in od naših današnjih odločitev je odvisno, kako bomo zagotovili dobro prihodnost našim otrokom in našim vnukom. Naš čas ni čas za odlaganje dela in za neodločnost v ukrepanju. Naš čas je čas za tehten premislek in za odločno akcijo.

Prav je, da se ob tem spomnimo odločnosti, železne volje in velike drznosti narodnoosvobodilnega boja. Prav je, da se spomnimo tudi iznajdljivosti ljudi v tistem času in tega, da so v časih stiske ljudje sposobnih velikih dejanj. Prav je, da se spomnimo temeljnih vrednot, ki jih je treba vzeti zares, ko se pripravljamo na težke odločitve in na zahtevno delo.

In prav delo je takšna temeljna vrednota. Vse predolgo se je pri nas, tako kot drugje v razvitem svetu, uveljavljalo prepričanje, da šteje le denar in hiter dobiček. To so bile lažne vrednote. Danes je jasno, da je obdobje hitrih in nezasluženih dobičkov minilo. Za napredek pa se bo treba potruditi. Delati bo treba bolje in predvsem drugače. Same delavnosti imamo seveda dovolj. Toda to ne zadošča več. Predvsem moramo več in bolje misliti. Delo mora vsebovati vse več znanja. Razvijati moramo ustvarjalnost in krepiti podjetnost. V našem času je delo lahko uspešno le, če vsebuje tudi dobro in pravo znanje. Mi vse te sposobnosti imamo. Sedaj pa gre za to, da jim damo pravo mesto za uveljavitev in pravo priznanje in nagrado.

Pravijo, da je kriza tudi priložnost. To drži, toda samo za tiste, ki imajo resnično znanje, prave sposobnosti in pravo odločnost. Samo ti bodo izšli iz krize močnejši in bodo po njej močnejši kot so bili pred njenim začetkom. Večja ustvarjalnost in večja podjetnost sta nujna za zmago v teh razmerah.

Ta pa bo zahtevalo razmislek o nekaterih temeljnih vprašanjih naše družbe: Kako pri nas pojmujemo lastnino in naše gospodarsko bogastvo, ki je podlaga našemu razvoju? Kakšen je naš odnos do naše države, tega najbolj dragocenega instrumenta naše suverenosti in najbolj temeljnega zagotovila naše prihodnosti? Kako razvijamo naše medsebojne odnose, ko gre za pomembna skupna vprašanja?

O vsem tem se moramo pogovarjati, se pametno in tudi drzno odločati in določiti smer ukrepanja za prihodnost.

Današnje težave v mnogih podjetjih kažejo, da je treba z lastnino ravnati skrbno in z občutkom za sočloveka. Lastniki podjetij so dolžni poskrbeti za takšna poslovna vodstva in za takšne programe, ki bodo podjetjem zagotavljali dobro prihodnost. Zanašanje na državo in na njeno reševanje podjetij je v našem času neustrezno in neodgovorno. Lastniki, seveda tudi država, v tisti meri, v kateri je v položaju lastnika, morajo ravnati odgovorno. Ne pozabimo, naša ustava določa temeljno načelo, da ima lastnina, tudi lastnina podjetij, gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo. Razmislimo o tem načelu, ki smo ga zapisali v temeljni akt naše države. Ga uresničujemo dovolj resno in dovolj odgovorno? Je treba dodati še kakšno spodbudo ali morda kakšno obveznost, da ga bomo uresničevali bolje? Sedaj je čas, ko se bo pokazala naša zrelost, naša skupna sposobnost, da se vseh težav lotimo pošteno, brez zavajanja, brez lažnih upov in brez lažnih bližnjic. Vsak ima pri tem svoj del odgovornosti. Delež odgovornosti, ki ga imajo lastniki in managerji podjetij, pa je največji. Samo resen odnos do reševanja teh vprašanj nas pelje naprej.

Enako resen odnos mora biti tudi takrat, ko govorimo o naši državi, naši domovini, suvereni Sloveniji. V času krize smo spoznali, kako pomembno je imeti dobro in učinkovito državo. Nobena vključenost v mednarodne integracije ne more nadomestiti naše lastne države. Naša vključenost v Evropsko unijo je pomemben dejavnik naše stabilnosti in ekonomske varnosti - vendar je hkrati na nov način povečala izpostavljenost in ranljivost našega gospodarstva, ki je močno odvisno izvoza in zato od stanja na evropskih trgih.

Vloga naše lastne suverene države je v teh razmerah nepogrešljiva. Državljani jo moramo graditi, jo izboljšati, kjerkoli je treba - in ji zaupati. Danes od države pričakujemo veliko. Pričakujemo dobrega odločanja, prodornosti in odločnosti, pričakujemo zrelih vizij in ukrepov, ki bodo zagotovili hiter razvoj prihodnjih generacij. Pričakujemo pa tudi ekonomičnost in učinkovitost. Država ne sme biti predraga in pokazati mora, da se znajo tudi njeni organi prilagajati novim razmeram, tudi zmanjševanjem stroškov. Država mora dati svoj prispevek in svoj zgled pri reševanju krize.

Državljanom pa je tudi jasno, da od države ni mogoče pričakovati vseh rešitev. Naš vsakdan in naš razvoj nista odvisna samo od države. Veliko je odvisnega od nas samih, od našega občutka za skupnost in od naše solidarnosti. Vsi skupaj smo že dokazali, da lahko storimo veliko - v prostovoljskih organizacijah, v pomoči najbolj prizadetim ljudem v družbi, v skrbi za sočloveka. Solidarnost postaja vse bolj osrednja državljanska vrednota. Vsi skupaj lahko storimo več - za nas same, za naše zdravje in blaginjo, za sočloveka, za naše naravno okolje in za naš skupni razvoj. Več lahko naredimo za sodelovanje in solidarnost med generacijami. Prav vsakdo lahko prispeva. Organizacije civilne družbe so še posebej dragocene. Prostovoljstvo je vse bolj spoštovana vrednota in zgled. Solidarnost pa je tudi pot do večjega zaupanja med ljudmi, do zaupanja v skupnost in v državo.

Vse to potrebujemo v času krize. Ve to smo dolžni generacijam, ki prihajajo. Pravijo, da na mladih svet stoji. To je seveda res, toda mladim je treba odpirati perspektivo. Treba jim je omogočiti kakovostno šolanje in dovolj zgodnjo vključitev v aktivno življenje. Danes imamo vse preveč mladih, ki so odvisni od kratkoročnih pogodb ali celo izgubljajo delo. Vse preveč mladih podaljšuje študij zaradi socialnega statusa. Vse premalo možnosti imajo za enakopravno vključevanje v aktivno življenje in za ustvarjanje družine. Med mladimi je vse preveč negotovosti.

Problemov, ki zadevajo mlade, se je zato treba lotiti odločno. Dobro je, da je vlada začela ukrepati in da je ponudila rešitve, ki bodo pomagale mladim najemati kredite in reševati stanovanjska vprašanja. Z novimi rešitvami je treba izboljšati visoko šolstvo. Študentsko delo mora biti postavljeno v razumne okvire. Mladim je treba dati možnost, da se v aktivno življenje vključijo normalno, z vsemi odgovornostmi, a tudi z obeti, da bodo lahko našo družbo sooblikovali. Prihodnost pripada mladim in prav je, da jo začnejo oblikovati že danes. Na ta način bomo ustvarili tudi boljše podlage za vzdržno solidarnost med generacijami, ki jo potrebujemo za prihodnje.

Drage udeleženke in udeleženci pohoda in današnje prireditve,

Tu, pod Triglavom se vsako leto spominjamo velikih dejanj iz naše preteklosti in si tudi na ta način krepimo našo moč za soočanje z izzivi našega časa. Triglav bo vselej naš veliki simbol. S svojo mogočnostjo nas spominja na našo dolgo zgodovino, pa tudi na to, da se moramo z vso močjo posvečati naši prihodnosti. Prepričan sem, da so prav temu posvečene naše današnje misli.

Vsem, ki ste prišli, želim lep dan, prijetno druženje, prijetno tovariško srečanje in predvsem, veliko sreče v prihodnosti.