Predsednik republike ob mednarodnem dnevu civilne zaščite

Ljubljana, 29.2.2008  |  govor

Predsednik republike dr. Danilo Türk je na današnji osrednji slovesnosti ob mednarodnem dnevu civilne zaščite nagovoril zbrane v Cankarjevem domu:

"Spoštovane pripadnice in pripadniki Civilne zaščite, spoštovani gospe in gospodje, zbrali smo se, da proslavimo mednarodni dan civilne zaščite in da izrazimo priznanje najzaslužnejšim. Pri tem se spominjamo vrednot, ki so podlaga dela civilne zaščite in ki so pomembne za našo družbo. Varnost posameznika ali skupnosti je vselej bila in vselej bo temeljna človeška vrednota. V razvitem svetu jo večina šteje celo za svoje temeljno in dosegljivo pravico ter zahtevo do okolja in do skupnosti, v kateri posameznik živi. Drugod, v manj razvitem svetu, je ta vrednota predvsem pričakovanje. To velja tudi za varnost ljudi in skupnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ta vidik varnosti pa temeljni cilj vseh, ki obeležujemo današnji dan, Dan civilne zaščite. Človek bi pričakoval, da bomo zaradi silovitega tehničnega in splošnega razvoja čedalje manj odvisni od narave, od naravnih pojavov in čedalje manj občutljivi na različne druge nesreče. Pa je v resnici ravno obratno. Naravne nesreče, siloviti naravni pojavi v hipu razblinijo zaverovanega človeka, da obvladuje pojave in procese v njej. Prav naše lastno delovanje in ravnanje je pogosto vzrok nastanka novih in novih virov ogrožanja. Tudi ocene bodočega razvoja niso optimistične. Strokovnjaki opozarjajo na spreminjanje makroklimatskih sprememb in na posledice, ki povzročajo te spremembe na različnih območjih sveta, ter na nujnost takojšnjega ukrepanja. Na globalno ogrevanje se moramo pripravljati kot na vsako drugo krizno situacijo in usposobiti se moramo za obvladovanje posledic globalnega ogrevanja.

Tudi Slovenije vse bolj intenzivni, dinamični naravni pojavi, niso obšli. Lani septembra s poplavami, velikimi požari na Krasu - to so vidne oblike omenjenih globalnih sprememb. O nujnosti hitrejšega odzivanja na podnebne spremembe smo govorili tudi v Združenih narodih v New Yorku in to na najvišji ravni. Ponovno se je pokazalo, da se čas izteka in da se mora svet mobilizirati za učinkovito ukrepanje na vseh ravneh. Z boljšo ureditvijo, z boljšo prakso, predvsem pa z boljšo pripravljenostjo na soočanje s posledicami. Temu je treba dodati tudi davek, ki ga plačujemo Slovenci v prometnih in drugih nesrečah. Ta davek je visok. Samo zamisliti si je treba posledice, ki jih povzročajo nove vrste nesreč, ki smo jim priča. Požar, ki je nedavno izbruhnil na turški ladji pri Rovinju v severnem Jadranu, je primer take nesreče. In takih nesreč bi lahko našteli še več. Posamezniki in družbe postajajo vse bolj ranljive in na drugi strani soodvisne pri zagotavljanju učinkovitega varstva pred naravnimi nesrečami ter drugimi nesrečami v najširšem smislu. V teh izhodiščih vidim tudi pomen današnjega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kot neločljivega dela nacionalne varnosti sodobne države. Nobena opredelitev, nobena definicija nacionalne varnosti v današnjih razmerah, ne more biti kompletna, ne more biti celovita, če ne vključuje ustreznega razmisleka o varnosti pred nesrečami in ravnanji v primeru nesreč. Organizirani, usposobljeni in učinkovito opremljeni poklicni in prostovoljni gasilci, gorski in jamarski reševalci, vodniki reševalnih psov, potapljači, pripadniki organov enot in služb Civilne zaščite, aktivisti Rdečega križa in Karitasa, ki sodelujete pri zaščiti in reševanju, ste ključni v tem sistemu. V ta sistem se načrtno vključujeta tudi Policija in Slovenska vojska, kar omogoča učinkovito in racionalno uporabo tudi najzahtevnejše tehnike in vojaške opreme. Po osamosvojitvi smo to področje na lokalni ravni tudi in na državni ravni razvili v funkcionalen sistem, ki zagotavlja učinkovito ukrepanje v okoli štiri tisoč manjših nesrečah, kolikor se jih zgodi v Sloveniji vsako leto, in tudi učinkovito zaščito, reševanje in pomoč ogroženim v različnih nesrečah velikega obsega. Ustrezna informacijska in komunikacijska infrastruktura in drugi podporni sistemi omogočajo visoko stopnjo odzivnosti na različne vrste nesreč. Brez samohvale - po učinkovitosti, odzivnosti in racionalnosti ste in kot družba smo v celoti primerljivi s podobnimi sistemi v veliko večjih in bogatejših evropskih državah.

S posebnim zadovoljstvom vsem danes lahko prvič čestitam ob Dnevu civilne zaščite na tej vsakoletni tradicionalni prireditvi, tukaj v Cankarjevem domu. Zadnja leta sem spremljal vsa prizadevanja za dograjevanja sistema in njegovo prilagajanje sodobnim virom ogrožanja, sodobnim potrebam in možnostim. Takšna prizadevanja potekajo povsod po svetu. Povsod se morajo pripravljati na nova ogrožanja in nesreče, ki jih prinaša globalno ogrevanje. Podpiram vaša prizadevanja za še boljšo organiziranost, usposobljenost in učinkovitost ter še hitrejše odzivnost na nesreče. Veseli me, da niste zadovoljni z doseženim in da si postavljate vedno višje in še zahtevnejše cilje. Tako je prav. Vedno je treba stremeti k višji kvaliteti in kvaliteta je tisto, kar bo poneslo našo družbo naprej na nove ravni. Cenim tudi prizadevanja, da z vsemi sosednjimi državami razvijamo prav na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kar najbolj vsestransko in učinkovito sodelovanje. Še posebej v obmejnih območjih nas povezujejo enaka ogroženost zaradi naravnih in drugih nesreč in prav sosedje si moramo v nesrečah kar najbolj pomagati. V širšem smislu pa je gotovo prihodnost za večjo varnost v krepitvi učinkovitega mehanizma civilne zaščite v okviru Evropske unije, pa tudi med njenimi posameznimi članicami. Tudi sam, v okviru svojih pristojnosti, si bom prizadeval za aktivno vlogo naše države pri tem. Ta mehanizem ne more nadomestiti nacionalnih sistemov, jih pa lahko učinkovito nadgradi in prav to nadgrajevanje je v naših časih še posebej pomembno. Posebej bi pa rad poudaril podporo vsem tistim, ki na tem področju delujete prostovoljno. Kjer bo le možno, bom podpiral prizadevanja za še ustreznejšo ureditev statusa prostovoljcev na področju civilne zaščite in reševanja. Prostovoljstvo je samo po sebi dragocena vrednota v naši družbi, na vseh področjih. In to je vrednota, ki bistveno prispeva h kohezivnosti naše družbe. In ta vrednota se najbolje in najbolj celovito pokaže ravno v nesrečah. Prostovoljstvo je torej kapital, ki ga ni mogoče nadomestiti z ničemer. To potrjujejo tudi bogate izkušnje organiziranja in delovanja prostovoljstva pri nas v Sloveniji. Visoka stopnja povezanosti in usklajenosti poklicnih in prostovoljnih reševalnih služb ter Civilne zaščite, skupno s policijo in vojsko, v enotno delujoč sistem, je pomembna odlika in prednost, ki se vsak dan znova potrjuje v realnih razmerah, v času in v prostoru. Pri tem ni mogoče ničesar prikriti. Možno je le, da sistem deluje oziroma ne deluje. Tudi zato visoko cenim vašo pripravljenost in sposobnost, da pomagate ljudem v nesrečah vseh vrst in da, kot smo lahko videli v preteklem letu, naš sistem deluje. Želim si tudi, da bi pristojni organi naše države poiskali rešitve, ki bodo pri delodajalcih stimulirali čimbolj toleranten, čimbolj etičen in čimbolj koristen odnos do prostovoljstva, do prostovoljnega dela zaposlenih na področju zaščite in reševanja. In izražanje javnega priznanja in javno vrednotenje prostovoljskega dela, kar vse moramo v naši družbi okrepiti, predstavljata nujen pogoj za ustvarjanje takega tolerantnega in stimulativnega odnosa do prostovoljstva. Spoštovane pripadnice in pripadniki Civilne zaščite, gasilke, gasilci, reševalke in reševalci, policisti, pripadniki Slovenske vojske, predstavniki obrambnega ministrstva, predstavniki humanitarnih in drugih nevladnih organizacij, ob letošnjem Dnevu civilne zaščite vam čestitam in izrekam podporo. Prosim, da moje čestitke prenesete vsem tisočim reševalcem, pripadnikom in aktivistom, ki jih zastopate na današnji slovesnosti in seveda še posebej čestitam prejemnikom letošnjih priznanj Civilne zaščite."