Predsednik ob 20-letnici Zveze svobodnih sindikatov Slovenije

Ljubljana, 6.4.2010  |  sporočilo za javnost, govor

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil slovesnosti ob 20. obletnici delovanja Zveze svobodnih sindikatov Slovenje. V pozdravnem govoru je predsednik poudaril, da delo ni blago, ampak temeljna družbena vrednota. Slovenija brez sindikatov ne bi bila takšna, kot je, in ne bi imela tega, kar ima, je dejal predsednik Türk. V svojem govoru se je dotaknil tudi nekaterih aktualnih dogodkov in opozoril, da je delo potrebno obravnavati z etičnimi merili. Nehumana ravnanja z delavci iz drugih držav, ki smo jim priča v zadnjem času, je potrebno izkoreniniti, odgovorne pa postaviti pred sodišče, je na slovesnosti ob 20. obletnici Zveze svobodnih sindikatov dejal predsednik republike dr. Danilo Türk.

---

Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka ob 20. obletnici delovanja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
Ljubljana, 6. april 2010
Velja govorjena beseda!


Spoštovani mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS,
spoštovane sindikalistke in sindikalisti,
spoštovani gostje,

najprej vam želim čestitati ob 20. obletnici ZSSS. V teh dvajsetih letih je vaša organizacija veliko prispevala k zaščiti delavskih pravic in s tem k uresničevanju človekovih pravic nasploh. Prispevala je k socialnemu dialogu in prizadevanju za to, da bi Slovenija, ne le po ustavni določbi, ampak tudi v resnici, bila socialna država. Prepričan sem, da bo tako tudi poslej in da bo prispevek vaše sindikalne organizacije še naprej velik.

Toda danes ni le čas za čestitke in praznovanje. V današnjih časih je okrogla obletnica delovanja sindikalne organizacije spodbuda in priložnost za razmislek o temeljnih vprašanjih. Ali imamo vsi skupaj, torej kot skupnost, izoblikovan in prepričljiv socialni in ekonomski dnevni red? In če ga nimamo, kaj bomo storili, da ga dovolj hitro izoblikujemo?

Velik del tega vprašanja se nanaša na položaj dela in naših pričakovanj v zvezi z zaposlitvijo in delom. Kako je v naši družbi obravnavano in cenjeno delo? Kako do novih delovnih mest in zlasti, kako bomo zagotovili delo mladim? Kako razumemo socialne in druge pravice iz dela? Je treba v naših pojmovanjih kaj spremeniti? Kako pojmujemo socialni dialog in socialno partnerstvo? Še vedno verjamemo, da gre za dve bistveni prvini splošne družbene stabilnosti, ali pa je v bistvu tako, da je v kriznih razmerah treba odločati tudi drugače? Kako pojmujemo našo prihodnost in kaj smo pripravljeni zanjo storiti? Se dovolj zavedamo, da bomo morali opustiti nekatere stare navade - neuporabne "železne srajce" - in se hrabro soočiti z novimi zahtevami?

Vse to so vprašanja, ki si jih postavljate vi, v sindikatih, in vsi mi, ki resno razmišljamo o stanju in prihodnosti naše družbe.

Pri tem so nam v oporo nekatera temeljna načela, ki so nastala in se ohranila v časih, ki so bili veliko težji od današnjih. Ni razloga, da bi dvomili v njihovo vitalnost.

Najprej, delo ni blago. Z njim ni mogoče poljubno trgovati in njegove cene ni dopustno poljubno zniževati. Delo je vrednota. Delo oblikuje človeka in mu daje dostojanstvo, zato mora biti ustrezno zaščiteno.

Poštenemu delu pripada pošteno plačilo. Plačilo je mogoče povečevati - z večjo produktivnostjo, ki zahteva več znanja, z bolj umirjenimi profitnimi pričakovanji lastnikov, z zmanjšanjem pretiranih davčnih bremen in še na druge načine.

Delo mora biti obravnavano z etičnimi merili. V Sloveniji, ki pripada Evropi, torej civiliziranemu delu sveta, je popolnoma nesprejemljivo tisto brutalno, skorajda suženjsko izkoriščanje delavcev migrantov, ki smo mu priča prav ta čas. Take nehumane prakse je treba najodločneje obsoditi, ljudi, ki so zanjo odgovorni, pa postaviti pred sodišče. Tudi sindikati imajo pri odpravljanju te nečloveške prakse in pri blažitvi njenih posledic pomembne naloge, ki izvirajo iz načel etike in solidarnosti. Podpiram dejavnosti, ki ste jih že začeli, in prosim vas, obveščajte o vseh svojih izkušnjah najširšo javnost. Če ne bomo znali izkoreniniti te nehumanosti, ne bomo živeli v družbi, ki bi se lahko imela za svobodno in civilizirano.

Delo mora biti torej obravnavano z etičnimi merili. Vendar pa v večini primerov to še ni dovolj. Potrebna je jasna določitev pravic iz dela in zlasti odgovoren socialni dialog. Socialni dialog predstavnikov delavcev, delodajalcev in vlade je pravica in odgovornost. Je cilj sam po sebi, saj izraža spoštovanje in dostojanstvo dela, in sredstvo za dosego konkretnih ciljev, ukrepov ekonomske in socialne politike, pa tudi potrebnih sistemskih sprememb. Socialnemu dialogu se družba ne sme odreči in z ničemer ga ni mogoče nadomestiti. Prav nasprotno, v naših časih ga je treba razviti še naprej. Razširiti je treba njegov dnevni red, tako da bo vključeval vsa vprašanja naše socialne prihodnosti. Pokojninska reforma je eno temeljnih vprašanj socialnega dialoga.

Socialni dialog pa je treba dopolniti z dialogom o humanitarnih vprašanjih, ki zadevajo vse več brezposelnih, pa tudi ljudi, ki imajo delo. Humanitarne organizacije opozarjajo, da je pri nas vse več ljudi, ki potrebujejo humanitarno pomoč. Poskrbimo za to, da jo bodo dobili vsi, ki jo resnično potrebujejo! Imejmo torej tudi socialno - humanitarni dialog, ki bo pomagal k učinkovitemu reševanju tudi najtežjih socialnih in humanitarnih problemov našega časa!

Socialni dialog pa se ne sme omejevati le na reševanje problemov današnjega dne, to je tistih, ki nam zagotavljajo trenutno preživetje. Pomagati mora ustvarjati vizijo družbe, kakršno hočemo za prihodnost in kakršno bi radi zapustili svojim otrokom. Prav tu bi bil dialog še najbolj potreben. To ni presenetljivo. Odločitve o prihodnosti namreč niso nekakšne samostojne, od današnjih problemov ločene odločitve. So konkretne in del odločanja o današnjih problemih. Danes se odločamo - morebiti tudi nevede in brez vizije - o tem, kako bodo živele prihodnje generacije.

Vprašanje vizije je zato med vsemi današnjimi vprašanji najusodnejše. Vprašanje, kako do novih, razvojno usmerjenih delovnih mest, pa je v tem okviru osrednje in najbolj konkretno.

Verjamem, da je prav vprašanje vizije v mislih velikega števila, če že ne prav vseh, ki smo se zbrali na današnji slovesnosti.

Vemo, da je bilo nedavno povišanje minimalne plače nujno. Vemo pa tudi, da je bil to samo prvi korak do resnih odločitev o prihodnosti. Rešiti moramo nekatera pomembna vprašanja. Kako zagotoviti nova delovna mesta? Kako odpreti zaposlitvene možnosti mladim? Kako zagotoviti položaj, v katerem bodo dobri in sposobni menedžerji - in teh nimamo malo - razumeli, da imajo potrebno delavsko in družbeno podporo za smele vizije in dobre razvojne projekte? Kako zagotoviti, da se bo razumela vzajemnost interesov delavcev in menedžmenta?

Sindikati, ki so se v preteklih desetletjih izkazali in dokazali kot avtentični zastopnik interesov delavcev, imajo pri tem svoj del odgovornosti in pomembno priložnost - priložnost spodbujati in podpreti dobre menedžerske prakse in dobre projekte. Vse prevečkrat se v splošni javnosti vsiljuje podoba o sindikatih, ki se bodisi omejujejo na najbolj temeljne sindikalne funkcije ali pa so se oddaljili od resničnih delavskih interesov. Vse bolj potrebna je javna podoba sindikatov, ki izkazuje njihovo sposobnost opaziti priložnosti za nova delovna mesta in v tem okviru pokazati na dobre projekte in pojasniti svojo podporo najširši javnosti. V družbi, kot je naša, v kateri nam kronično primanjkuje dobrih projektov in podjetniškega duha, bi takšna, netradicionalna vloga sindikatov pomenila veliko. Pozivam vas, da razmislite o njej in da sprejmete aktivno vlogo v iskanju naše skupne prihodnosti.

Poleg konkretnih projektov pa je enako ali še bolj pomembno prizadevanje za stabilnost in zaupanje vase. Sedanja kriza ni najhujše, kar se nam je dogajalo v zgodovini. Marsikje se danes tudi že vidi izhod. Sedaj je čas, da se socialni dialog posveti ustvarjanju splošne družbene klime, splošnih pogojev za odpiranje novih delovnih mest, za vlaganja - domača in tuja - za potrebno stabilnost in za umirjeni optimizem.

Sedaj je čas za okrepitev trajnega izobraževanja in usposabljanja, za prekvalifikacije in za pripravo na nove razvojno perspektivne poklice. V svetu je že široko sprejeto, da je v današnjih razmerah usposabljanje prioritetna naloga, posebno za tiste, ki jim brez usposabljanja grozi dolgoročna brezposelnost. V Sloveniji smo premalo naredili za prilagajanje na spremenjene razvojne potrebe, za boljše izkoriščanje naših naravnih in človeških virov in za uporabo novih tehnologij. Sedaj je skrajni čas, da napravimo odločilne premike. Tiste države, v katerih so delavci bolj izobraženi in bolj inovativni, so uspešnejše, delo je v takih državah bolj cenjeno in spoštovano in družbena kohezivnost je večja. Iz njihovih izkušenj se lahko tudi mi marsičesa naučimo.

Dobro bi bilo tudi, če bi se sindikati angažirali pri odpiranju prostora za nove vrste podjetij, za socialno podjetništvo, ki lahko zagotovi številna nova delovna mesta. Osnutek zakona je že pripravljen. Potrebne študije so bile opravljene že prej. Sedaj potrebujemo resen dogovor o javnofinančnih pogojih, ki morajo biti dovolj ugodni za podjetja, ki bodo zagotavljala socialno občutljive proizvode in zlasti storitve in ki bodo dala priložnost za odpiranje novih delovnih mest. Zavedajmo se, da tista področja, kjer zaostajamo za razvitimi deli Evrope, predstavljajo tudi našo priložnost. Socialno podjetništvo je eno takih področij. Nekaj se lahko naučimo iz tujih izkušenj, nekaj pa lahko dosežemo z lastno inovativnostjo in podjetnostjo. Sposobni pa moramo biti tudi ustvariti potrebne pravne in druge pogoje za tak razvoj.

Tudi zato je treba ob tej priložnosti poudariti: prav bi bilo, če bi naša vlada in državni zbor hitreje in bolj celovito pripravila in obravnavala pravni okvir potrebnih rešitev - od zakonov o socialnem podjetništvu in prostovoljstvu do davčnih posodobitev in sistemskih rešitev za nov razvojni zagon. Ponovno pozivam vlado k večji odločnosti in prodornosti na vseh področjih odločanja o našem ekonomskem in socialnem razvoju, o naši prihodnosti.

Spoštovane sindikalistke in sindikalisti,

delo ni blago, ampak temeljna družbena vrednota. Krepimo jo in poiščimo nove, današnjemu času primerne rešitve. Zgledujmo se po uspešnih. Toda predvsem, bodimo inovativni in glejmo naprej. Svet in naša družba bosta po krizi drugačna, kot sta bila včeraj. Poskrbimo za to, da bosta boljša.

Srečno!