Predsednik: Mladim moramo zagotoviti pomoč in perspektivo
Grad Kalc pri Zagorju, 9.5.2009 | govor
Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil prireditve ob 140. obletnici tabora na Kalcu, kjer je nagovoril udeležence srečanja:
Govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na prireditvi ob 140. obletnici tabora na Kalcu
Grad Kalc pri Zagorju, 9. maj 2009
Drage Primorke in Primorci,
drage državljanke in državljani Republike Slovenije,
spoštovani gospodje župani,
spoštovani visoki gostje,
danes smo tu, da se skupaj spomnimo, da je pred 140. leti prav tu potekalo eno velikih dejanj v zgodovini našega naroda. To je bilo eno velikih političnih dejanj. Prav je, da se ga spominjamo skupaj. Nekaj pesmi in besed iz tistega časa, ki so nam jih podali pevci in recitatorji, nam je pričaralo narodovega duha in misli iz tistega časa. Nikoli do takrat ni slovenski narod tako jasno in tako množično oblikoval svoj nacionalni program. Zedinjena Slovenija, slovenski jezik v urade in šole, slovenske zavarovalnice, pogozdovanje in še druga načela in cilji - vse to je tvorilo že celovit in zelo jasen narodnopolitični program. Ta program pa ni bil samo stvar majhnih skupin ljudi, ta program je postal ljudski program, program vseh.
V letih med 1868 in 1871 je bilo na slovenskih tleh 18 taborov. Nekateri med njimi so zbrali več deset tisoč ljudi, veliko število za tedanji čas in tedanje prometne razmere. Ljudje so se zbrali, da izrazijo svojo skupno privrženost narodnemu programu in njegovemu osrednjemu načelu, načelu zedinjene Slovenije, to je tistemu načelu, zaradi katerega imamo danes samostojno državo in zaradi katerega smo danes del Evropske unije in zaradi katerega lahko danes skupaj in enakopravno z vsemi drugimi narodi Evropske unije praznujemo dan Evrope. To je zgodovinska kontinuiteta, to je ta zgodovinska rdeča nit, ki poteka neprekinjeno od taborov do danes.
V tem obdobju, v taborskem obdobju, so se oblikovale tudi pomembne kulturne in politične osebnosti. Miroslav Vilhar, katerega pesmi smo slišali, je bil ena najpomembnejših osebnosti tedanjega časa. Skupaj s Franom Levstikom, takrat najprodornejšim, najbolj kritičnim političnim mislecem na Slovenskem, sta razgibala politično in kulturno dejavnost, ne samo v teh krajih, ampak povsod v Sloveniji. To je bil velik prispevek h krepitvi narodovega duha in ustvarjanju podlage za vse nadaljnje politično delo.
To delo pa je bilo soočeno z mnogimi težavami. Ob razpadu habsburške monarhije je slovenski narod moral določiti svoj nov prostor in politično umestitev. To ni bilo lahko in ni bilo brez napak. In ni bilo brez tragedij. Krivična Rapalska pogodba je velik del slovenskega naroda odrezala od narodove matice. Ta krivična ureditev bi morebiti celo obstala, če ne bi bilo prav tistega narodovega duha in prav tiste odločnosti, ki je bila ustvarjena na taborih nekaj desetletij prej. In prav ta narodni duh je omogočil, da se je že prav kmalu začelo med Slovenci, ki so bili ločeni od matice in ki so bili podvrženi fašistični diktaturi, gibanje, ki je naposled zmagalo.
Danes, ob 140. obletnici tabora na Kalcu, je prav, da prav posebej poudarim pomen antifašističnega boja in da prav posebej poudarim pomen Tigra kot prve odločne in oborožene aktivnosti zoper fašizem v Evropi. Danes je prav, da se spomnimo tega, kako je slovenski narodni duh napredoval in kako je vselej našel izraz primeren političnim razmeram, pa naj so bile te še tako težke. Partizanski narodnoosvobodilni boj in moč Osvobodilne fronte je bilo tisto, kar je zagotovilo, da je slovenski narod preživel katastrofo druge svetovne vojne. Slovenski narodnoosvobodilni boj, Osvobodilna fronta in partizanska vojska so bile tiste sile, ki so zagotovile preživetje slovenskega naroda in ki so ustvarile temelje, na podlagi katerih smo kasneje, desetletja kasneje lahko zgradili lastno neodvisno državo in se vključili v Evropo, pod enakopravnimi pogoji, kot samostojen, enakopraven in ponosen narod. Prav pa je, da vemo, da vse te sile, vse te odločnosti in vse te sposobnosti ne bi bilo, če ne bi že pred 140. leti imeli na taborih tako jasno in tako množično izražene politične volje slovenskega naroda. Tistega obdobja nikakor ne smemo podcenjevati in razumeti moramo, kako so nastale podlage, iz katerih se je razvilo vse kasneje, do tega, kar imamo danes.
Te dni se spominjamo tudi konca druge svetovne vojne. 8. maj je datum, ko je kapitulirala nacistična Nemčija. Vendar s tem vojne v pravem pomenu besede še ni bilo konec. Vojaške operacije, krvave bitke so še bile, tudi na ozemlju današnje Slovenije in še marsikje drugod po svetu. Leto 1945 je bilo težko leto. Bilo je surovo leto. Več kot 12 milijonov ljudi po Evropi je bilo pregnanih z njihovih domov. Blizu dva milijona ljudi je bilo ubitih, brez milosti in brez sodbe, v raznih delih Evrope. In tisto leto je pustilo številne brazgotine. Vendar je bilo to predvsem leto zmage nad fašizmom in nacizmom. To je bilo leto, ko se je druga svetovna vojna po šestih letih, po obdobju, ki je bilo najtežje obdobje v vsej človeški zgodovini, vendarle končala. In tudi konec druge svetovne vojne je nekaj, česar se moramo spomniti danes. Druga svetovna vojna ni bila le velika katastrofa. Druga svetovna vojna je pokazala tudi, kam lahko pripeljejo kršitve človekovih pravic, kajti pravi začetek tiste vojne je bilo zanikanje človekovih pravic v fašistični Italiji in nacistični Nemčiji in ustvaritev političnih pogojev, ki so omogočali vojaško agresijo in vojaško kataklizmo v letih od 1939 do 1945.
Vendar sta slovenski narodni duh in slovenska narodna moč zagotovila, da je slovenski narod tudi iz te vojne, iz te velike svetovne katastrofe izšel zmagovito. Slovenski narod je bil na pravični strani druge svetovne vojne. Bil je na zmagoviti strani druge svetovne vojne. In tudi tega ne smemo pozabiti. Mi smo zmagovalni narod. Mi smo zmagovalci. Zavezuje nas dostojanstvo, etika zmagovalcev, zavezuje nas načelo, da nas ne smejo vznemirjati nobeni poskusi, da bi kakorkoli na novo napisali zgodovino druge svetovne vojne. Tem poskusom in raznim nasilnim dejanjem, ki smo jih videli in ki so nekatera imela svoja porekla v našem sosedstvu, se moramo upreti. Vendar, upreti se moramo mirno, dostojanstveno, z zavestjo zmagovalcev, z zavestjo, da smo tudi danes dediči tega ponosnega slovenskega duha, ki je bil zmagovit v drugi svetovni vojni. To je sporočilo, ki je pomembno danes in ki nas bo moralo voditi tudi v naslednjih mesecih in letih.
Seveda smo danes, 9. maja, predvsem z našimi mislimi skupaj z Evropsko unijo. Evropska unija je eden velikih dosežkov človeštva, je veliko zagotovilo miru in varnosti, je zagotovilo našega blagostanja in našega enakopravnega vključevanja v Evropo. Evropska unija ni nastala v kabinetih in ni nastala čez noč. Nastala je po dveh velikih svetovnih vojnah in postala je realnost šele potem, ko je Evropa dala številne nepotrebne žrtve. Šele takrat je Evropa spoznala, da se mora združiti v politično in gospodarsko gibanje, ki bo zagotovilo trajen mir. Ta trajen mir je z Evropsko unijo zagotovljen. Pomembnost Evropske unije je zato izjemna. Slovenskemu narodu je uspelo, potem ko je vzpostavil lastno državo, zelo kmalu vstopiti v Evropsko unijo in doseči, da se je vanjo integriral enakopravno in v popolnosti. Smo v območju evra, smo v območju schengenskega sporazuma in smo v veliki meri že integrirani.
Zato se danes lahko vprašamo, kakšna je povezava s taborskim gibanjem in z dogodki, kakršno je bilo zborovanje na Kalcu pred 140. leti? Če si postavimo to vprašanje, so nam tudi tu odgovori jasni prav zato, ker so bila sporočila tega tabora in taborskega gibanja jasna. Na prvem mestu zedinjena Slovenija - Slovenija je danes zedinjena v svoji državi. Deli slovenskega naroda, ki živijo zunaj meja Slovenije so z nami bolj povezani kot kdajkoli. Meje kot ovire gibanju in komunikaciji so ukinjene. Meja ni več, povezovanje je možno. Zaradi tega smo lahko zadovoljni s stanjem zedinjenosti, ki je že doseženo. Skrb za slovenski jezik - slovenski jezik je tu, se je uveljavil. Zanj nam ni treba skrbeti z bojem za to, da bo vstopil v urade in šole. To je že davno za nami. Za slovenski jezik pa moramo skrbeti naprej. Razvijati ga moramo, doseči moramo, da bo jezik ostal in se razvijal še naprej, ne le kot komunikacijsko sredstvo, ampak kot zakladnica naše kulture, kot zagotovilo naše samobitnosti, kot zagotovilo našega nadaljnjega razvoja.
Danes imamo številne naloge na področju gospodarstva. Te niso več tako enostavne, kot so bile zavarovalnice, za katere je šlo pred 140. leti. So pa enako pomembne in nekatere še veliko pomembnejše. Danes želim posebej poudariti tiste, ki zagotavljajo dolgoročni razvoj in ki zagotavljajo perspektivo mladim. Živimo v časih krize, v katerih se včasih zdi, da moramo posvečati vso energijo kratkoročnim vprašanjem. Prav je, da vsa kratkoročna vprašanja rešujemo. Prav je, da se naša vlada posveča socialnim problemom, ohranitvi delovnih mest in zagotavljanju standarda ljudi. Vendar moramo misliti tudi na dolgoročne probleme. Skrbeti nas mora, da se med tistimi, ki danes izgubljajo delo, povečuje število mladih, takih, ki so odvisni od kratkoročnih pogodb. Skrbeti nas mora, da v naši državi še nismo zagotovili zadostne varnosti, zaposlitvene in siceršnje, za mlade ljudi. Mladi ljudje naše domovine so naš največji vir bogastva in naša največja moč. Zagotoviti jim je treba najboljše šolanje in najboljše pogoje za vključevanje v aktivno življenje. Tega ne delamo dovolj dobro. Tu bomo morali storiti veliko več in vsi skupaj bomo morali razmisliti, kakšne pogoje moramo zagotavljati mladi generaciji za vključevanje v aktivno življenje, za zaposlitve, za oblikovanje družin in za to, da bo Slovenija tudi v prihodnje napredovala.
Če se danes ob 140. obletnici tega pomembnega slovenskega tabora sprašujemo, kaj je njegovo sporočilo za danes in za jutri, nam ni treba dolgo razmišljati: Slovenija in slovenski narod morata napredovati in pot do napredovanja gre preko pomoči in zagotavljanja perspektive mladim. To je tisto temeljno sporočilo, za katerega globoko verjamem, da nas mora prevevati danes in da nas mora prevevati v naslednjih mesecih in letih v vsem procesu iskanja poti iz krize. Če bomo dovolj dobro razmišljali, če bomo dovolj dobro delali, če bomo dovolj storili za to, da pravilno opredelimo naše cilje in da s pravo energijo pomagamo mladim, potem bo tudi pot naprej dobra. Potem bomo vredni spomina na tiste prednike, ki so znali pred 140. leti z veliko jasnostjo oblikovati narodni program. Prepričan sem, da to zmoremo in da bomo zmogli tudi v teh težkih časih. Prepričan sem, da so zborovanja, kakršno je danes, pot do skupnega razmisleka, da so pot do tega, da najdemo določitev ciljev, ki bodo vredni zgodovinskega trenutka, v katerem živimo.
Želim vam še naprej prijeten dan, želim vam prijetno uživanje v programu, ki ga bomo še skupaj videli in slišali. Želel bi se zahvaliti vsem, ki so omogočili, da je ta program nastal in da smo se danes tu zbrali. Hvala vsem in veliko uspeha v prihodnje.