Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je s soprogo Barbaro Miklič Türk prispel na državniški obisk v Italijanski republiki, kjer ga je sprejel gostitelj, predsednik Italijanske republike Giorgio Napolitano s soprogo Clio Napolitano. Po uradnem sprejemu z vojaškimi častmi sta se italijanski in slovenski predsednik zadržala v pogovoru na štiri oči, temu pa so sledili plenarni pogovori med delegacijama Italijanske republike in Republike Slovenije pod vodstvom obeh predsednikov. |
Predsednik Giorgio Napolitano je v izjavi za medije izrekel dobrodošlico predsedniku prijateljske Republike Slovenije in uvodoma izpostavil, da gre za prvi državniški obisk slovenskega predsednika vse od neodvisnosti Slovenije. Italijanski predsednik je dejal, da sta s predsednikom Türkom govorila o problemih, ki so povezani s svetovno finančno in gospodarsko krizo. Izrazil je prepričanje, da je za nove možnosti prihodnjega razvoja potrebna skupna evropska vizija in skupen evropski trud.
Spomnil je, da sta se že med svojim uradnim obiskom v Sloveniji v začetku leta 2008 s predsednikom Türkom strinjala, da je edina politična perspektiva obeh držav prav v skupni, združeni Evropi. Poudaril je, da je Slovenija izkazala svojo evropsko pripadnost z uspešno kandidaturo za članstvo v Evropski uniji. Ob tem je dodal, da je Slovenija postala članica unije kot prva izmed držav Zahodnega Balkana in da je bila tudi prva med novimi članicami, ki je postala del evroobmočja. |
Predsednik dr. Danilo Türk je v izjavi za medije dejal, da je današnji obisk rezultat triletnega dela, ki sta ga s predsednikom Napolitanom opravila v času od njegovega obiska v Sloveniji. Tudi sam je poudaril, da sta že med tedanjimi pogovori definirala pomembno praktično načelo sodelovanja med državami, ki je načelo pripadnosti naši skupni evropski perspektivi. Slovenijo in Italijo danes druži skupna pot v okviru Evropske unije, ki po besedah predsednika Türka daje perspektivo za naprej in je izhodišče za reševanje odprtih vprašanj, pa tudi za celovit pogled na preteklost. |
Slovenski predsednik je izrazil zaskrbljenost, ker Evropska unija ne napreduje dovolj hitro in dovolj celovito pri formuliranju svoje skupne zunanje in varnostne politike in ker še vedno nima celovitega pristopa k premagovanju finančne krize. Poudaril je, da Evropa potrebuje posodobitev. V tem kontekstu je podprl razpravo o predlogu uvedbe evroobveznic, ki sta ga decembra lani podala italijanski finančni predsednik Tremonti in luksemburški premier Juncker. Dodal je, da Slovenija veliko pričakuje od prispevka Italije pri graditvi celovite politike Evropske unije, saj pripada jedru najbolj zvestih držav pripadnic evropske ideje.
Predsednik Napolitano in predsednik Türk sta dvostranske odnose med državama označila kot odlične. Italijanski predsednik se je zavzel za nadaljnjo krepitev sodelovanja slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji. Slovenski predsednik pa je izpostavil, da lahko obe narodni manjšini pomembno prispevata k nadaljnjemu razvoju odnosov med državama. Izrazil je tudi zadovoljstvo, ker sta obe državi s proračunom zagotovili finančno stabilnost manjšinske politike za prihodnji dve leti. |
Predsednik Türk je dejal, da se veseli omizja za obravnavo manjšinskih vprašanj, ki ga je napovedala italijanska vlada. Deseto obletnico zaščitnega zakona za Slovence v Italiji je ocenil kot dobro priložnost za poglobitev razprave o manjšinski problematiki in za določanje novih vsebin sodelovanja. Po njegovih besedah je možno storiti več za krepitev dvojezičnosti na obeh straneh meje in za dosledno uresničevanje vseh pravnih norm, ki na tem področju že obstajajo. Tudi predsednik Napolitano se je strinjal, da obstajajo možnosti za izboljšanje položaja obeh narodnih manjšin.
Predsednik Napolitano je poudaril simbolni pomen srečanja predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške na koncertu Poti prijateljstva v Trstu meseca julija lani. Izrazil je željo, da se bodo medsosedski odnosi v prihodnje razvijali prav v tem duhu. Spomnil je tudi na tragične dogodke v času druge svetovne vojne in zagotovil, da je Italija s sprejetjem demokratične ustave obračunala s svojo preteklostjo. Izrazil je prepričanje, da se politični vodstvi obeh držav zavedata trpljenja žrtev in da se preteklost nikoli več ne bo ponovila. |
Tej oceni se je pridružil tudi predsednik Türk, ki je dodal, da je bilo srečanje treh predsednikov v Trstu polno pomembne zgodovinske simbolike in je začelo ustvarjati nov duh sodelovanja, ki ga moramo skrbno gojiti. Ta duh državama daje možnost, da hitreje napredujeta pri nekaterih praktičnih projektih. Med njimi je izpostavil skupno skrb za gospodarski in okoljski vidik razvoja Jadrana. Poudaril je, da sta Slovenija in Italija v geografskem prostoru, ki jima narekuje skupno sodelovanje pri krepitvi gospodarskih odnosov v odnosu do vseh držav na balkanskem območju, in se zavzel za dobro sodelovanje obeh vlad za afirmacijo pomorskega transporta in luk v Jadranu v globalnih trgovinskih trendih.
Slovenski predsednik je izpostavil tudi vprašanje umetnin iz istrskih cerkva in muzejev, ki so bile po drugi svetovni vojni odpeljane v Italijo. Zavzel se je za to, da bi v prizadevanjih za gojitev naše skupne kulturne dediščine te umetnine velikih italijanskih umetnikov razstavili na njihovih prvotnih lokacijah. Italijanskemu predsedniku Napolitanu pa je predstavil tudi predlog uvedbe skupne evropske poti miru na celotnem območju nekdanje soške fronte, ki bi spominjala na tragično zgodovino in bi hkrati predstavljala priložnost za kreativno razmišljanje o skupni evropski prihodnosti. |
Predsednik Türk se je popoldan srečal s predsednikom Poslanske zbornice Italijanske republike Gianfrancom Finijem, ki je v pogovoru poudaril pomen novega ozračja v odnosih med državama, ki omogoča okrepitev sodelovanja na vseh ravneh. Sogovornika sta največ časa posvetila sodelovanju v okviru Jadransko-jonske pobude ter vprašanjem narodnih manjšin. Strinjala sta se, da urejeno vprašanje financiranja manjšin pomeni možnost za resnično vsebinsko sodelovanje slovenske in italijanske manjšine na obeh straneh meje, ki naj tudi sami poiščeta tiste teme sodelovanja, ki ju bodo povezovale. |
Predsednik dr. Danilo Türk se je zatem srečal še s predsednikom Senata Italijanske republike Renatom Schifanijem. S predsednikom italijanskega senata sta govorila o reformah, ki so potrebne za nadaljnji uspešen razvoj Evropske unije. V pogovoru sta izpostavila, da te reforme potrebujejo najširšo politično podporo, ki jo lahko zagotovijo nacionalni parlamenti, zato je njihovo delo zelo pomembno. |
Predsednik Giorgio Napolitano je v večernih urah predsedniku dr. Danilu Türku podelil odlikovanje Vitez Velikega križa z Velikim trakom, Red za zasluge Italijanske republike. Predsednik dr. Danilo Türk pa je predsedniku Italijanske republike Giorgiu Napolitanu podelil odlikovanje Red za izredne zasluge Republike Slovenije. Zatem sta se predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in soproga Barbara Miklič Türk udeležila svečane večerje, ki sta jo v njuno čast priredila predsednik Italijanske republike Giorgio Napolitano in soproga Clio Napolitano. |