Delovni obisk kosovske predsednice v Sloveniji

Brdo pri Kranju, 18.7.2011  |  sporočilo za javnost

Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je sprejel predsednico Republike Kosovo Atifete Jahjaga, ki je v Republiko Slovenijo prispela na dvodnevni delovni obisk. Slovenski predsednik in kosovska predsednica sta se najprej zadržala v pogovoru na štiri oči, temu pa so sledili plenarni pogovori med delegacijama Republike Slovenije in Republike Kosovo pod vodstvom obeh predsednikov.

Predsednik dr. Danilo Türk je uvodoma poudaril, da imata Slovenija in Kosovo zelo dobre medsebojne odnose. Da državi zelo dobro sodelujeta, sta potrdila tudi delovni obisk slovenskega predsednika na Kosovu decembra 2009 in današnji povratni obisk kosovske predsednice v Sloveniji. Predsednik je dodal, da se od slovenskega priznanja Republike Kosovo v marcu 2008 sodelovanje med državama dobro razvija na vseh področjih.

Predsednica Atifete Jahjaga je dejala, da je delovni obisk v Sloveniji njen prvi bilateralni sestanek v tujini, odkar je bila imenovana za predsednico Kosova. Izpostavila je, da ji je to v posebno zadovoljstvo, saj sta Republika Slovenija in slovensko ljudstvo podpirala zahtevo prebivalcev Kosova po demokratizaciji, svobodi in neodvisnosti, ter opozarjala na agresijo in nasilje zvezne vojske nad narodi nekdanje Jugoslavije.

Slovenski predsednik je omenil tudi dober trend v razvoju gospodarskih odnosov. Obseg blagovne menjave se je v primerjavi z minulim letom povečal za 12 odstotkov in trenutno obsega okrog 90 milijonov evrov. Predsednik se je ob tem zavzel za čim boljšo uravnoteženost trgovinske bilance. K temu lahko po njegovem mnenju prispevajo tudi dodatne neposredne investicije slovenskih podjetij na Kosovu, ki so sicer že sedaj na visoki ravni.

Predsednik Türk je izrazil podporo prizadevanju Kosova za evropsko perspektivo. Kot je pojasnil, Slovenija verjame, da je prihodnost Kosova v Evropski uniji, zato podpira vse korake na tej poti. Zavzel se je tudi za določitev tehničnih kriterijev s strani Evropske unije, da bi se lahko razvila potrebna pogajanja o vizumski liberalizaciji. Slovenija si poleg tega želi, da bi se zgradil ustrezen pravni okvir za prihodnje sodelovanje med Evropsko unijo in Kosovom.

Kosovska predsednica se je strinjala, da je prihodnost vseh držav regije v njihovi integraciji v Evropsko unijo, ki jo je Slovenija med prvimi že uspešno zaključila. S slovenskim predsednikom se je zato pogovarjala o slovenski pomoči Kosovu in kosovskemu ljudstvu na tej poti. Sogovornika pa sta se posvetila tudi pospeševanju vseh oblik sodelovanja med državama, načelom tega sodelovanja ter pomoči pri vključevanju Kosova v regionalne in mednarodne povezave.

Predsednik Türk je izrazil željo, da bi Kosovo še naprej delovalo kot aktiven dejavnik pri zagotavljanju stabilnosti odnosov v Jugovzhodni Evropi. Spomnil je, da Kosovo sodeluje tudi v okviru procesa Brdo. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo čim bolj vključeno v ta proces in da bo njegov prispevek k razvoju sodelovanja v regiji čim bolj konstruktiven in učinkovit.

Predsednica Jahjaga je spregovorila tudi o dialogu med Kosovom in Srbijo, ki poteka s pomočjo Evropske unije in v okviru katerega so bili sklenjeni trije sporazumi, namenjeni lajšanju življenja, svobode in gibanja prebivalcev Srbije in Kosova. Poudarila je, da ta proces ne sme pogojevati svobodne integracije Kosova v Evropsko unijo, s čimer se je strinjal tudi predsednik Türk. Kosovska predsednica je dodala, da gre za dober začetek in da v tem letu pričakuje še več dvostranskih dogovorov s Srbijo.

Na poti v članstvo v Evropski uniji, zavezništvu Nato in Organizaciji združenih narodov bo Kosovo izkoristilo dobre prakse in izkušnje držav, kot je Slovenija, je dejala predsednica Jahjaga. Poudarila je, da bi vizumska liberalizacija koristila tako prebivalcem Kosova kot tudi Evropske unije. Čimprejšnja integracija Kosova in vseh ostalih držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo pa bi po njenem mnenju prispevala k stabilizaciji in miru v regiji.

Predsednik Türk se je zavzel za to, da bi imela tematika Kosova v Evropski uniji, kljub drugim problemom, kot sta situacija v evrskem območju in kriza v Severni Afriki, dovolj visoko mesto na lestvici prioritet. Poudaril je privrženost načelu priznanja in zavzemanje Republike Slovenije za to, da bi na območju Jugovzhodne Evrope vsakdo priznal vsakogar drugega in vsakdo sodeloval z vsakomer drugim.