Predsednik republike ob prazniku mesta Ljubljana

Ljubljana, 7.5.2010  |  govor

Nagovor predsednika republike dr. Danila Türka na slavnostni seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana ob 9. maju, prazniku mesta Ljubljana
Ljubljana, 7. maj 2010


Drage Ljubljančanke, Ljubljančani,
spoštovane članice in člani Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana,
spoštovani nagrajenci,
spoštovana častna občana mesta Ljubljana, Ana Nuša Kerševan, Janez Stanovnik,
spoštovani gospod župan Zoran Janković,

hvala lepa, da ste me povabili na današnjo resnično lepo prireditev, ki tako močno in s tako veliko simboliko označuje dan mesta Ljubljane. Najprej bi se vam seveda rad zahvalil, hkrati pa povedal, da mesto Ljubljana kot glavno mesto Republike Slovenije nosi s sabo mnoge vrednote – ne samo tiste, ki se izražajo v politični pomembnosti glavnega mesta, v dejstvu, da je to upravno središče naše države, da je kulturno središče naše države, in ne samo v tem, da ima tako živahen in močan razvoj, kot ga lahko vsi vidimo ta čas.

Rad bi se vam, gospod župan, zahvalil za vodenje mestnega sveta in za vodenje številnih projektov, ki dajejo to silovito življenje glavnemu mestu Republike Slovenije in s tem tudi Slovenije kot celote. To je izjemno pomembno za naš današnji trenutek in za razvoj naše države.

Hkrati pa je prav, da ob priložnosti, kakršna je današnja, razmišljamo tudi o glavnem mestu Republike Slovenije kot simbolu, da se vprašamo, kaj naše glavno mesto simbolizira. Pred mano je govoril najnovejši častni meščan mesta Ljubljane Janez Stanovnik prepričljivo, s čustvi in z izjemnim govorniškim darom. Tu je težko karkoli dodati. Tako izraženemu spominu na tiste ključne trenutke 20. stoletja, ki so iz Ljubljane naredili simbolično točko, središče Republike Slovenije, resnično ni veliko dodati.

Pač pa je prav, da danes razmišljamo tudi o Ljubljani kot mestu, ki nosi s sabo sporočila za mednarodno skupnost in za ves svet. In prav je, da tu, v glavnem mestu Slovenije, zberemo vse moči, zlasti naše intelektualne moči, in da se zamislimo, kaj je naše poslanstvo danes in v prihodnje.

Če posežemo nekoliko v zgodovino, bomo brez velikih težav ugotovili, da je Ljubljana prišla na svetovni zemljevid že zdavnaj, leta 1820, s kongresom Svete alianse. Tisti kongres je ostal v zgodovini zapisan kot mesto odločanja evropskih vladarjev, ki so zatrli narodnoosvobodilno gibanje v Italiji. Velikokrat se ta kongres omenja kot primer reakcionarne diplomacije. Pozablja pa se na neko drugo dimenzijo Ljubljanskega kongresa in to je dejstvo, da je v tem kongresu zaživela Sveta aliansa kot prva mednarodna organizacija, kot prvi mednarodni sistem, ki je vzpostavil za tisti čas globalne politične odnose in globalno ustvarjanje odločitev, ki naj ohranijo mednarodni mir.

Zdi se mi, da v Ljubljani nismo dovolj pogosto in zlasti ne dovolj globoko razmišljali o sporočilnosti tistega trenutka. Seveda Ljubljana v tistem času ni bila glavno mesto. Bila je manjše mesto, prijetno, prijazno, letoviško mesto v veliko večji monarhiji. Vendar je v svet prinesla nekaj novega. V svet je prinesla neko novo misel, misel globalne organiziranosti, tisto isto misel, ki jo danes izražajo organizacije, kot je Organizacija združenih narodov ali Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi.

170 let kasneje, leta 1990 in 1991, je bila Ljubljana spet prizorišče velikih misli in velikih dejanj. Velikih misli, ki so bile povezane s samoodločbo narodov, in velikih dejanj, ki so to misel o samoodločbi uresničile, in to na miroljuben način in s polnim spoštovanjem mednarodnega prava in vseh drugih mednarodnih norm. To je bilo veliko dejanje in tudi o tem velikem dejanju, ki se je zgodilo prav tu, v Ljubljani, ne razmišljamo dovolj pogosto in ne dovolj globoko.

Samoodločba narodov je leta 1990 veljala kot nekaj, kar naj bi že odšlo s prizorišča mednarodne politike, nekaj, kar naj bi bilo preseženo z dekolonizacijo, ki je bila takrat že končana. In mnogi so verjeli, da ni mogoče predvideti novih situacij, v katerih bo samoodločba postala temeljno organizacijsko načelo, okrog katerega je mogoče uresničiti pomembno politično spremembo in spet na nov način spreminjati svet.

Mi smo imeli v naši nedavni zgodovini dogodke, misli in dejanja, ki so nam omogočili, da lahko s ponosom govorimo o Ljubljani kot o mestu, kjer se dogaja nekaj izjemno novega, nekaj, kar spreminja svet. In teh sporočil se moramo spominjati danes, kajti danes imamo spet razloge, da razmišljamo o spreminjanju sveta. Ti razlogi so raznovrstni in nikakor ne bi želel današnje svečane priložnosti uporabljati za to, da bi obširno analiziral ta ali oni vidik.

Vendar pomislimo samo na eno vprašanje. Evropska unija, katere član smo, kot Republika Slovenija, suverena država, in kateri smo predsedovali pred dvema letoma, doživlja težke trenutke. Znašla se je v krizi. Ta kriza je ta trenutek finančna in gospodarska kriza. Hkrati je to kriza, ki izkazuje določene primanjkljaje - demokratične primanjkljaje, pa tudi institucionalne primanjkljaje v zgradbi Evropske unije.

Prihodnost Evropske unije ni avtomatično zagotovljena. Prihodnost Evropske unije je izrazito izpostavljena velikim dilemam. Danes ima Evropska unija pred sabo dve možnosti. Prva je poglabljanje enotne skupne organiziranosti, iskanje čedalje močnejših vezi integracije in ustvarjanje take nove integracije. Za kaj takega manjka politične volje in političnih pogojev. Zato se zdi, da je v tem trenutku veliko bolj aktualna druga alternativa - krepitev nacionalnih držav in vzpostavljanje odnosov, ki na realističen način zagotavljajo uresničevanje institucionalnih dogovorov v okviru Evropske unije.

Ne ena ne druga od teh velikih alternativ še ni prevladala. V tem trenutku ne vemo, kako se bo ena ali druga uveljavila v praksi in ali ne bo morebiti nastalo kaj tretjega. Vendar vprašanje, s katerim je Evropska unija danes soočena, je realno, je veliko vprašanje, vprašanje, ki je vredno, da o njem vsi razmišljamo in da poskušamo iz naših razmišljanj izvesti tudi ustrezne ukrepe.

Danes je župan v svojem nagovoru govoril o tem, kako je prišlo zaradi boljšega sodelovanja med vlado in Ljubljano do sinergije, kakršne v preteklih letih ni bilo. To je dobro. Dobro pa bo tudi, če bomo uspeli iz te nove sinergije in iz sporočil, ki jih daje mesto Ljubljana ob svojem današnjem dnevu, razbrati tudi kakšno misel za prihodnost.

In jaz bi želel ta svoj kratek pozdrav zaključiti s tem, da še enkrat poudarim: Ljubljana je mesto pomembnih misli, je mesto, ki je že dalo velike prispevke k spreminjanju sveta. Ne smemo biti pretirano skromni, ne smemo si domišljati, da takih prispevkov v prihodnje več ne bo ali da jih naša generacija ni sposobna. Mogoče pa smo. Mogoče pa je prav, da ravno v tem času zberemo energijo, okrepimo našo intelektualno moč in politični pogum in naredimo nekaj, kar bo za Evropo in za svet pomembno.

S tem optimizmom, s to vero v prihodnost, ki ima tako močne temelje, o katerih smo danes že veliko slišali, bi se želel še enkrat zahvaliti za vašo pozornost, za to, da ste me povabili na to resnično lepo prireditev, še enkrat zaželeti na mnoga leta vsem današnjim dobitnikom nagrad in seveda na mnoga leta in na mnoga stoletja mestu Ljubljana.

Hvala lepa.