Predsednik republike o partnerstvih, ki jih potrebuje Evropska unija
New York, 27.9.2008 | sporočilo za javnost
Predsednik republike dr. Danilo Türk se je v zaključku obiska v New Yorku včeraj zjutraj po lokalnem času srečal s predstavniki Ameriškega judovskega odbora. Popoldan je imel predavanje na Univerzi Columbia v sklopu Svetovnega foruma voditeljev na temo "Evropska unija in njena globalna vloga: Katera partnerstva so potrebna?". V večernih urah pa se je predsednik udeležil sprejema za slovensko skupnost v New Yorku, ki ga je priredil Generalni konzulat Republike Slovenije v New Yorku.
Predsednik je v pogovoru s predstavniki Ameriškega judovskega odbora pozitivno ocenil prispevek odbora k splošnemu mednarodnemu razumevanju strpnosti in boljšemu sodelovanju med kulturami. Na kratko je predstavil izkušnje, ki jih je Slovenija pridobila med predsedovanjem Evropski uniji in predstavil svoje poglede na razvoj razmer na Kosovu in v Gruziji. S predstavniki odbora se je pogovarjal tudi o svojem predlogu reforme Varnostnega sveta ZN, vprašanju iranskega jedrskega programa, antisemitizmu v sodobnem času ter o dvostranskem sodelovanju med Slovenijo in Izraelom.
V predavanju na Univerzi Columbia je predsednik govoril o globalni vlogi Evropske unije. Dejal je, da je Evropska unija že sedaj eden od ključnih globalnih dejavnikov, zlasti na področjih trgovine in gospodarskega sodelovanja, mednarodne razvojne pomoči in glede na obseg in gospodarske posledice svojega delovanja. Vendar pa mora Evropska unija kot skupnost držav rešiti težave, ki izhajajo iz strukture in političnih procesov znotraj EU, je opozoril predsednik dr. Danilo Türk. Pri tem je izpostavil zlasti težaven notranji postopek sprejemanja odločitev in dodal, da nekaj rešitev na tem področju ponuja Lizbonska pogodba, ki je trenutno v postopku ratifikacije.
Za prihodnost EU pa bodo v prihodnosti pomembna tudi partnerstva z drugimi pomembnimi globalnimi dejavniki, je poudaril predsednik republike. Kot je pojasnil, živimo v obdobju, ko mednarodni globalni kontekst prevladujoče določajo strateški in politični faktorji. Po koncu hladne vojne je namreč prišlo do oblikovanja policentričnega sveta z eno globalno velesilo, Združenimi državami Amerike, in več pomembnimi silami, ki svoj vpliv uresničujejo v regionalnem okviru, kot so Rusija, Kitajska pa tudi države, kot so Južnoafriška republika ali Brazilija. Takšne globalne razmere vzpostavljajo strateško stabilnost sveta in vodijo države k sklepanju različnih partnerstev.
Eno od partnerstev, ki je za Evropsko unijo najbolj pomembno, je po predsednikovih besedah transatlantsko partnerstvo. EU in ZDA skupaj predstavljata pomembno globalno silo, je dejal predsednik dr. Danilo Türk in opozoril, da je za uspeh tega partnerstva potrebno okrepiti zaupanje, odgovornost in razumevanje med ZDA in EU. Ob tem je izpostavil multilateralizem kot tisti koncept, kjer se te vrednote lahko izrazijo in negujejo. Evro-atlantsko partnerstvo je pomembno predvsem pri glavnih kriznih vprašanjih in izzivih prihodnosti, kot so bližnjevzhodni mirovni proces, iransko jedrsko vprašanje, sodelovanje pri stabilizaciji Afganistana ter boj proti globalnemu segrevanju in področje človekovih pravic.
Za Evropsko unijo pa je pomembno tudi partnerstvo z Rusijo, ki mora biti po predsednikovih besedah oblikovano na dolgoročni viziji in ne sme biti podrejeno enemu samemu vprašanju, kot je npr. kriza v Gruziji ali sodelovanje na področju energije. Partnerstvo je treba zastaviti širše in dolgoročno. Pri tem je treba upoštevati, da Rusija trenutno še vedno oblikuje svojo zunanjo politiko in način njenega izvajanja. V iskanju skupnega partnerstva z Rusijo pa bi morali preučiti tudi predloge novih instrumentov, ki bi zagotavljali evropsko varnost. Tak instrument, ki bi lahko pomagal pri usmerjanju partnerstva, je tudi predlog ruskega predsednika Medvedeva za sklenitev nove pogodbe o evropski varnosti.
Predsednik dr. Danilo Türk je v zaključku poudaril tudi pomen regionalnih in podregionalnih povezav, ki pogosto pomembno vplivajo na reševanje posameznih kriznih žarišč. Ta pristop bi lahko pomagal tudi pri urejanju odnosov na območju južnega Kavkaza.