Predsednik na posvetu slovenskega avtomobilskega grozda

Ljubljana, 19.9.2012  |  sporočilo za javnost

Predsednik republike dr. Danilo Türk se je udeležil 7. posveta Slovenskega avtomobilskega grozda (ACS). V otvoritvenem nagovoru je izpostavil, da Slovenija, ki se ponaša s pomembno industrijsko tradicijo, ne more imeti dobrega razvojnega modela brez trdnega industrijskega jedra. Vprašanje, kako v razvoj vgraditi trdno industrijsko jedro, pa je v časih, ko storitve predstavljajo čedalje večji del gospodarstva in ko razvoj temelji na malih in srednjih podjetjih, izjemno zahtevno.

Pred leti se je v javnih razpravah pojavila teza, da bi moral biti osnovni organizacijski princip v našem razvoju "clustering" oziroma princip grozdenja, je spomnil predsednik. Med področji, ki bi se morala razvijati na ta način, so bila omenjena področja avtomobilske industrije, lesne industrije, orodjarstva, logistike in nekatera druga področja. Žal se je grozdenje, ki je po mnenju predsednika še vedno edini prepričljiv organizacijski princip za vodenje našega industrijskega razvoja, uveljavil samo na področju avtomobilske industrije.

Predsednik je poudaril, da je avtomobilski grozd v tem času najuspešnejši del slovenske industrije. Predstavlja 10 odstotkov bruto domačega proizvoda in več kot tri milijarde evrov letnih prihodkov, vanj pa je vključenih 63 podjetij, ki se uspešno povezujejo med seboj in s partnerji na svetovnem trgu. Predsednik je izrazil željo, da bi tudi na drugih področjih v Sloveniji uspeli razvoj graditi na način, ki bi v največji možni meri upošteval izkušnje iz naše avtomobilske industrije.

Razvoj avtomobilske industrije v 20. stoletju je bil ključnega pomena za industrijski razvoj Evrope in drugih razvitih delov sveta. Predsednik je dejal, da bo tako najverjetneje tudi v prihodnje, vendar je opozoril, da je treba že danes upoštevati razvojne trende, zlasti razvoj v smeri energetsko varčnih in okolju prijaznih tehnologij, da bo lahko avtomobilska industrija ohranila pomembno vlogo motorja celotnega industrijskega in širšega gospodarskega razvoja.

Letošnja Konferenca Združenih narodov o trajnostnem razvoju "Rio+20" je pokazala, da se bo prihodnja normativna ureditev na področju varstva okolja razvijala pod močnim vplivom poslovnega sektorja in nevladnih organizacij. Zato po besedah predsednika potrebujemo iniciativnost, domiselnost ter dobro sodelovanje med znanstveno-raziskovalnimi središči in industrijo, da bomo lahko naš prihodnji razvoj usmerjali čim bolj optimalno.