Predsednik republike ob 90. obletnici klinike Golnik

Ljubljana, 5.10.2011  |  govor

Slavnostni govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na slovesnosti ob 90. obletnici Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik
Ljubljana, 5. oktober 2011


Spoštovani direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik dr. Mitja Košnik,
spoštovani zbrani,

naj takoj povem, da sem bil posebno vesel vašega vabila na slovesnost ob 90. obletnici Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Ste vrhunska ustanova, ki je v svoji zgodovini doživela veliko preoblikovanj, od samih začetkov, 1. oktobra 1921, ko ste začeli delovati kot sanatorij za bolnike s tuberkulozo. Od tistih časov naprej se je klinika razvijala vedno z novimi nalogami, kot se je spreminjal čas. Prvotni sanatorij je bil zgrajen po vzoru tedaj najsodobnejšega zdravilišča za tuberkulozo v Evropi, v Davosu v Švici. Tuberkuloza je v tistem času zaznamovala s svojo epidemijo veliko število ljudi, zlasti mladih. Potrebe po zdravljenju so se povečevale, zato je Golnik prerasel v eno največjih bolnišnic v Evropi z več kot 800 posteljami.

Vojne, lakota, slabe življenjske in higienske razmere so botrovale mnogim smrtim. Tuberkuloza je bila ena izmed najbolj nepredvidljivih in najbolj krutih obolenj, ki so se običajno, kljub veliki pozornosti in negi, zaključevala s smrtjo. V svoji zgodovini je Golnik sledil vsem sodobnim trendom zdravljenja. Med prvimi je bil opremljen s sodobno diagnostično opremo, opravljal je tudi zelo zahtevne operativne posege, med katerimi so bili nekateri izvedeni med prvimi v tedanji Evropi. Vaši predhodniki so imeli močno zavest o tem, da je širjenje tuberkuloze moč zajeziti tudi z organizacijo učinkovite protituberkulozne službe in izobraževanja o tuberkulozi. Ta izobraževanja niso bila namenjena samo zdravnikom, bolnikom, ampak tudi javnosti, da bi se tako s skupnimi močmi zoperstavili jetiki, kakor so imenovali to bolezen takrat in kot jo imenujemo še danes.

To splošno prosvetljevanje v zvezi z najbolj množičnimi obolenji, ki ga je vaša zdravstvena ustanova izvajala v sodelovanju z Rdečim križem, združenji in društvi, je predstavljalo temelj za učinkovito preventivno delovanje, pa tudi osnovo za spopadanje z zdravstvenimi razmerami. Pripadam generaciji, ki je zrasla s tem občutkom, s tem prosvetljevanjem, in ta generacija bo vselej razumela pomen te preventivne, prosvetljevalne dejavnosti. Golnik je bil nekaj časa splošna bolnišnica za Gorenjsko, pa tudi zvezni inštitut za tuberkulozo, ko ste opravljali funkcijo doktrinarne institucije za področje takratne celotne Jugoslavije. Že takrat ste bili zadolženi za razvoj stroke, pa tudi za izvajanje množičnih programov cepljenja proti tuberkulozi. Danes se s takratnimi masovnimi preventivnimi radiografskimi pregledi fluorografiranja lahko primerjajo mogoče samo sodobni presejalni programi na področju rakavih obolenj.

Nadvse pomembno vlogo je v Sloveniji takrat imelo skoraj 50 protituberkuloznih dispanzerjev, katerih naloga je bila odkrivanje tuberkuloze, izvajanje preventivnih aktivnosti in množičnih preventivnih akcij s pomočjo izobraževanja, propagandnega gradiva, z izobraževanjem otrok, družin in z usposabljanjem osnovne zdravstvene službe. Dispanzerska metoda bi morala imeti v sistemu zdravljenja in izvajanja učinkovite preventive tudi danes večji pomen, kot ga ima.

Golnik je sčasoma postala bolnišnica za pljučne in alergijske bolezni, delovala je nekaj časa pod okriljem Kliničnega centra kot klinični oddelek, do statusa in položaja, ki ga ima tudi danes kot Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Razvili ste se v sodobno institucijo za pljučne bolezni in alergijo, katere skrb in naloga je univerzalna. Je pedagoška, raziskovalna, klinična, ambulantna in še naprej prosvetljevalna. Še posebej se odlikujete s kakovostno zdravstveno nego in vzgojo z učnimi delavnicami, s konzultacijami, z individualnimi pogovori, s polnjenjem svojih spletnih strani in z mnogimi gradivi za promocijo zdravja. Posebna pozornost velja tudi paliativni dejavnosti, kjer se srečujete z ljudmi s pljučnim rakom in mnogimi drugimi težkimi obolenji. Posebej pohvalno je, da te dejavnosti ne izvajate le na bolnišničnih oddelkih, ampak da za bolnike skrbite tudi, ko so že odpuščeni v domače okolje.

Kljub temu, da ste v vsej tej zgodovini doživeli mnogo statusnih in organizacijskih sprememb, ste ohranili svojo idejo in svoje poslanstvo in ju še razvili, tako da kot vrhunska klinična, raziskovalna in pedagoška ustanova skrbite za najboljšo oskrbo bolnikov s pljučnimi, alergijskimi in drugimi internističnimi boleznimi in da sočasno razvijate stroko z inovativnimi in vrhunskimi raziskovalnimi in pedagoškimi programi. Zgled pa ste tudi na področju organizacije dela v zdravstvu. Zavodu za zdravstveno zavarovanje in Ministrstvu za zdravje pogosto predlagate vpeljave izboljšav v organizaciji dela, ste pionirji v uvajanju digitalnih bolnišničnih informacijskih sistemov in telemedicine v državi. To so vse pomembne nove smeri, ki imajo veliko prihodnost.

Sledenje in uvajanje standardov kakovosti je bilo ves čas vaša temeljna, strokovna, razvojna in tudi poslovna filozofija. Že pred leti ste dosegli t.i. standard "Vlagatelji v ljudi", pa tudi zahteven standard "ISO 9001", ki zahteva kakovostno in varno obravnavo pacientov.

S stalnimi revizijskimi postopki, z usklajevanjem delovnega in družinskega okolja ste pridobili tudi certifikat "Družini prijazno podjetje". Letos ste izpolnili tudi pogoje za mednarodno akreditacijo Det Norske Veritas, ki ste jo skupaj z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Soča prejeli prvi v Evropi. Posebej pohvalna pa je odločitev bolnišnice Golnik, da se vključi v mednarodno mrežo "Bolnišnic, ki promovirajo zdravje". Pravzaprav ste izpolnili vse zahtevane standarde, ki vas uvrščajo med sodobne vrhunske in odgovorne bolnišnice, ki je primerljiva s katerokoli te vrste kjerkoli v svetu. Kakovost je vaš imperativ in dobra popotnica za nadaljnji razvoj. Kakovost, zanesljivost, zaupanje in prijaznost – vse to skupaj je tudi edini pravi odgovor na zahteve po racionalizaciji in čim boljši organizaciji zdravstva.

Te zahteve seveda niso nobena posebnost samo pri nas, ampak so prisotne v vseh državah Evropske unije in povsod po svetu. Varčevanje brez kakovosti, brez jasnih prioritet, brez smiselnega združevanja razpoložljivih virov, tako človeških, tehnoloških, prostorskih in finančnih, in brez boljše organizacije in učinkovitega vodenja, ne bo moglo dati pravih rezultatov. Prav zato sta vprašanji kakovosti in določanja smiselnih prioritet tako zelo pomembni danes.

V krizi je to še posebej pomembno, saj je odločanje v kriznih razmerah težje kot običajno. Zaradi krize se ne smemo odpovedati zahtevam po kakovosti, boljši organizaciji, uvajanju novih znanj in tehnologij in stalnemu dograjevanju vizije. Zdravstvo in sistem zdravstvenega varstva se v svojem razvoju pravzaprav ne moreta ustaviti. S staranjem prebivalstva se pojavljajo nove potrebe, pa tudi nove odgovornosti. Dograjevanje tega sistema je zato nujno in neprestano. Dostopnost do zdravstvenih storitev je pokazatelj ravni solidarnosti, humanosti, medgeneracijske povezanosti, pa tudi organizacijske učinkovitosti. Vse pomembnejša je seveda tudi preventiva, ki je bila in bo še naprej vse bolj jedro razumne zdravstvene politike.

V ta okvir razumnosti in celovitosti pristopa pa sodi tudi resno in odgovorno usklajevanje pogledov in strategij na zdravstvo med vlado, zavodom za zdravstveno zavarovanje, zdravstvenimi zavodi, sindikati, strokovnimi združenji in tudi različnimi civilnimi iniciativami. Soočenje različnih pogledov na pravice s področja zdravstva in na zdravstvo kot sistem, na razmejitev med zdravstvenimi in socialnimi pravicami, ki jih je seveda treba tudi financirati iz pravilnih virov, je težko in pomembno. Je pa tudi predpogoj za dobro odločanje ter za določitev pravih prioritet in pravih strategij.

Utrjevanje neproduktivnega prestiža v zdravstvu seveda ne daje pravih rezultatov. To veste vi, to vemo vsi. Zato je pomemben del trezne presoje v zdravstvu in drugod, da razmišljamo o prioritetah, da jih znamo določati in se zanje odločiti. To je proces, ki zahteva določeno streznitev in v to streznitev je treba povabiti tudi državljane in jih spomniti na lastno odgovornost do lastnega zdravja in jih opozoriti na zdravju škodljiva ravnanja.

Zdravstvo samo ne more biti uspešno pri zmanjševanju bremena bolezni, potrebna je vključenost vseh, ki smo jih že imenovali, pa tudi industrije, zlasti farmacevtske, in nasploh gospodarstva, da vsi skupaj ustvarimo zdravo delovno okolje in spodbudne delovne pogoje.

Predvsem na področju obvladovanja dejavnikov tveganja je potrebno resno partnerstvo med različnimi področji, ki lahko s svojimi politikami prispevajo, da se bodo ljudje lahko odločali za zdrav način življenja in da bo zdravljenje, kadar je potrebno, tudi učinkovito.

Spoštovani udeleženci nocojšnje slovesnosti,
spoštovani delavci Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik,

današnja slovesnost je dobra priložnost za čestitke, za zadovoljstvo ob uspehih, pa tudi za razmislek o vseh velikih izzivih sodobne medicine in zlasti sodobne zdravstvene politike. Prav uspehi Bolnišnice Golnik so dobro izhodišče za razmislek in dobro presojo vseh teh vprašanj. V tem duhu vam čestitam ob vaši 90. obletnici, zahvaljujem se vam za opravljeno delo in predvsem za varnost in dobro počutje pacientov v vašem okolju. Ste resna in odgovorna institucija. Vaši bolniki in skupaj z njimi tudi vsi ostali pričakujemo, da boste nadaljevali začrtano pot kot ena najboljših bolnišnic na svetu. S tem, ko boste to pot nadaljevali, boste pomagali vsem nam ne samo v kliničnem smislu, ampak v smislu oblikovanja zdravstvenih politik in našega odnosa do zdravja. Hvala lepa.