Predsednik odlikoval dr. Jožeta Trontlja in Pedra Opeko
Ljubljana, 9.12.2009 | govor
Predsednik republike dr. Danilo Türk je z Zlatim redom za zasluge odlikoval:
- akademika prof. dr. Jožeta Trontlja, za življenjsko delo na področju etike in za uveljavljanje mednarodnega strokovnega ugleda slovenskega zdravstva, ter
- misijonarja Pedra Opeko, za izjemen prispevek na področju humanitarnega dela, socialne in teološke misli in skrbi za sočloveka.
|  |
Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka ob podelitvi odlikovanj Zlati red za zasluge dr. Jožetu Trontlju in Pedru Opeki
Ljubljana, 9. december 2009
Spoštovana odlikovanca,
spoštovani gostje,
Danes je 9. december in jutri bomo povsod po svetu beležili svetovni dan človekovih pravic. Prav je, da na dan pred dnevom človekovih pravic Republika Slovenija izreče zahvalo dvema izjemnima osebnostima, ki sta vsak na svojem področju, vsak na svoj način in vsak v svojem času veliko prispevala k neki posebno pomembni dimenziji človekovih pravic - uveljavljanju etike, po eni strani v znanosti in po drugi strani pri reševanju najtežjih, najbolj temeljnih družbenih vprašanj. Ta prispevka sta zelo velika in prav je, da se o njih zamislimo na dan, ko se sicer spominjamo človekovih pravic. Človekove pravice so pogosto obravnavane selektivno. Obravnavane so kot pravna vprašanja, kot politična vprašanja in kot aktualna vprašanja. Današnja priložnost pa je taka, da lahko o njih razmišljamo veliko globlje in veliko bolj brezčasovno.
Znanost nam daje vse več odgovorov in ponuja vse več resnic. Vendar hkrati vse bolj spoznavamo, da znanstvene resnice niso končne resnice in da je pogosto tako, da je najtežji del v presoji povezan z etičnimi vprašanji, ki spadajo med najstarejša in najbolj temeljna vprašanja obstoja človeka.
Akademik profesor dr. Jože Trontelj se je celo življenje odločno, znanstveno in z etično občutljivostjo posvečal tem vprašanjem. Posveča se jim še danes in upamo, da se jim bo posvečal v prihodnje z enako prizadevnostjo in z rezultati, ki bodo pomagali našo družbo in nasploh človeško družbo narediti boljšo. Etika na področju medicine, biologije, nevrofiziologije in na drugih znanstvenih področjih postaja čedalje pomembnejše, čedalje bolj osrednje vprašanje družbene in človeške eksistence.
Znanost odpira nove možnosti. Dajem nam nove in nove odgovore. Vendar ti odgovori pogosto niso dokončni. In nič ne more zamenjati stalnega prizadevanja za etiko, ki jo na področju medicine potrebujemo in kjer lahko ugotavljamo, kako nepopolna družba smo. To smo lahko ugotovili tudi v preteklih dneh in z veliko žalostjo spoznali, kako smo ob sedanjih mehanizmih za reševanje etičnih problemov, ki jih prinašata zdravljenje in medicinska skrb za človeka, daleč od resnično dobrih odgovorov. Zato potrebujemo v tej družbi še posebej aktiven angažma za izboljšanje etičnih standardov in za to, da poiščemo odgovore, ki bodo iz nas naredili boljšo družbo.
Gospod Pedro Opeka je osebnost svetovnega formata. Ceni in spoštuje ga ves svet in ga spoštuje zaradi dosežkov, kakršni so v tem svetu redki in za prihodnost človeštva odločilni. Danes ni nobenega resnega poznavalca svetovnih dogajanj in družbenih problemov, ki ne bi bil pripravljen sprejeti resnice, da je ravno revščina, globoka revščina, najtežji problem človeštva. Je tudi problem, za katerega rešitve niso pri roki, za katerega mehanizmi mednarodnega sodelovanja niso dovolj dobri in kjer je treba zbrati veliko energijo, ne samo veliko znanja, ampak veliko etično energijo, da se bodo stvari premaknile na bolje. Nekaj takih osebnosti svet ima. Ni jih veliko. In ena od takih osebnosti je gospod Pedro Opeka.
Pokazal je, kako se lahko v najtežjih razmerah revščine z močnim etičnim angažiranjem, z globokim krščanskim čutom vzpostavi zaupanje, ki naredi družbeno kohezivnost in kasneje tudi družbeno organiziranost, ki je potrebna za učinkovito reševanje problema revščine. To je dosežek svetovnega pomena in v Sloveniji smo izjemno ponosni, da je eden od naših državljanov lahko med tistimi redkimi, ki se ponašajo s takim dosežkom.
Verjetno pa izraz "ponašajo" ni pravi izraz, kajti gospod Opeka je pokazal, da je v vseh teh primerih, v vseh položajih, ko se je treba izkazati z nečim popolnoma izjemnim, ponos nekaj, čemur se je treba tudi odpovedati. Kajti človečnost in etika zahtevata tudi neskončno razumevanje za sočloveka. Zahtevata tudi to, da se odrekamo ponosu, da smo pripravljeni biti ne le tolerantni in razumevajoči, ampak tudi odpuščajoči. V Sloveniji nimamo velike tradicije biti takšni, biti tako izjemno tolerantni, biti sposobni velikega odpuščanja, biti sposobni tako velikega razumevanja sočloveka. To so tiste moralne kvalitete, ki jih ta družba izjemno potrebuje in kjer nam je zgled gospoda Pedra Opeke neposredno aktualen - za naš današnji čas in za naše današnje probleme.
Slovenija spada med bogatejše države sveta. V Sloveniji se tega bogastva pogosto ne zavedamo. Zavedati pa se moramo, da imamo sonarodnjaka in sodržavljana, ki je v neprimerno težjih okoliščinah pokazal izjemnost svojega etičnega angažmaja in rezultatov, ki so iz tega izšli.
Želel bi, da bi od dnevu človekovih pravic o teh etičnih razsežnostih razmišljali veliko bolj vestno, veliko bolj odgovorno, brez političnih podtonov in na način, ki bo to družbo naredil boljšo. Današnja odlikovanca sta vsak na svojem področju veliko naredila za to, da bi bila naša družba boljša. Zato jima je Slovenija hvaležna. Hvaležna danes in bo hvaležna tudi v prihodnje. Rad bi se še enkrat zahvalil obema za njuna izjemna prispevka in povedal, da je današnje odlikovanje samo en majhen del te hvaležnosti. Ta hvaležnost bo ostala in je utelešena v njunih prispevkih in v tem, kako v Sloveniji te prispevke razumemo.
Hvala.