arhivska stran
SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Pogovor predsednika Pahorja za srbski časopis Politika

Ljubljana, 4. 7. 2022 | intervjuji


39010politika.pdf


1. Kako ocenjujete trenutnu političkobezbednosnu situaciju u Evropi i kako se ona odražava na Sloveniju?

Razmere so se zlasti po ruski nesprejemljivi agresiji na Ukrajino bistveno spremenile na slabše. Vse je postalo bolj nepredvidljivo. Zamajana je celotna varnostna in politična arhitektura, ki je nastala po Helsinški listini in geopolitičnih spremembah po padcu Berlinskega zidu. Kovida še ni konec, inflacija se lahko preobrazi v recesijo. Soočamo se s prehransko in energetsko krizo, to lahko vpliva na socialno stabilnost. Skratka, veliko je razlogov za skrb. Slovenija sicer ni neposredno vojaško ogrožena, vendar deli vse probleme in skrbi Evropske unije, zveze NATO in celotnega zahodnega sveta.

2. Pružili ste naročitu podršku Bosni i Hercegovini u dobijanju statusa kandidata za prijem u EU. Zašto? Koji je Vaš komentar na zaključke Evropskog saveta i na njihovu odluku o Vašem predlogu?

Veseli me, da je Evropska unija končno razumela širitev kot geopolitično vprašanje in pozdravljam, da je Ukrajini in Moldaviji podelila status kandidatke za članstvo. Razočaran sem, da Evropski svet ni izkoristil sedanjih okoliščin in BIH podelil status kandidatke. Dobro je, da je zaradi slovenske pobude sicer BIH dobila pozornost v zaključnem dokumentu. Vendar vztraja pri izpolnjevanju pogojev. To lahko pomeni, da se bo nadaljeval začaran krog iz katerega BIH ne bo izstopila, problemi pa se bodo kopičili.

3. Sreli smo se na Prespanskom forumu u Ohridu, gde ste na panelu o budućnosti Zapadnog Balkana razgovarali sa kolegama:Pendarovskim, Milanovićem, Đukanovićem i sa Osmani. Zatražili ste da se Srbija i Kosovo međusobno priznaju kao države, podržavši zahtev kancelara Šulca i napominjući da sadašnjim statusom ugrožavaju bezbednost Zapadnog Balkana. Takođe, zatražili ste i od zemalja iz EU koje nisu priznale Kosovo da to učine: Grčka, Španija, Rumunija, Kipar i Slovačka. Sa druge strane, dan kasnije, premijerka Srbije Ana Brnabić iznela je kao dokaz Rezoluciju SB UN 1244, koja je na snazi i koja potvrđuje da je Kosovo deo Srbije. Ona je posebno istakla da i Evropa dokumentima insistira na normalizaciji odnosa između Beograda i Prištine, a ne na međusobnom priznanju. Zašto se zanemaruju dokumenti UN i EU?

Ja, v formalnem smislu ima premierka in prijateljica Brnabić prav, v političnem smislu pa razumem pričakovanje, da bo uspešen dialog na koncu pripeljal do medsebojnega priznanja. Želim si, da bi se ta dialog znova okrepil, saj je njegov uspeh v obojestransko korist. Obe strani žal zdaj poudarjata predvsem razloge, zakaj ga ne moreta nadaljevati. Razumem jih, vendar to ne vodi nikamor. Omenil bi še eno stvar. Kot veste sem zagovornik projekta »Odprti Balkan«. Že od vsega začetka. Ne razumem, zakaj se mu ne pridružijo tudi druge države, zlasti pa Kosovo. To je sijajna platforma za izboljšanje odnosov.

4. Sve je izvesnije da će, nakon događaja u Ukrajini, biti promenjena geopolitička karta. To su svojim izjavama potvrdili Kisindžer, Zaharova i Tolstoj, naravno, u diplomatskom stilu. Čeka se dijalog. Male zemlje, među kojima su i Srbija i Slovenija, o tome se gotovo i ne pitaju. Gde vidite mesto ove dve zemlje u novoj podeli sveta? Kakvoj Evropi geografski pripadamo?

Želim si, da bi Slovenija in Srbija čimprej skupaj pripadali Evropski uniji. Spoštujem odločitev Srbije, da ne želi pripadati zvezi NATO. To je legitimno. Se pa po moji oceni prav zdaj, prav v teh razmerah odloča o geopolitični usodi Zahodnega Balkana za nadaljnjih 10, 15 let. Dejstvo, da EU ne želi, ali ne zna priti močneje v ta del Evrope bo imelo posledice. Na tem prostoru se bodo učvrstile Rusija, Kitajska, Turčija in Zalivske države. Tega EU nikakor ne uspe videti. Še naprej si bom tudi preko pobude Brdo Brijuni prizadeval za evropsko perspektivo Zahodnega Balkana in njegovo vključitev v EU.

5. Srbija i Slovenija imaju tradicionalno dobre odnose. Kako ih dodatno unaprediti uprkos tome što je Slovenija deo EU, a Srbija želi da postane deo evropske porodice ali da sačuva neutralnu vojnu politiku?

Vaša ocena je povsem pravilna. Odnosi med Slovenijo in Srbijo so odlični, zelo razvejani in raznovrstni. Veseli me hitra rast obsega blagovne menjave, veliko je kulturnih izmenjav, še zlasti pa so pomembni medčloveški stiki. Tudi na politični ravni so odnosi odlični. Verjamemo, da bosta tako Srbija kot EU storili vse, da bi Srbija čim prej postala članica Evropske unije. Vojaška nevtralnost ni ovira, tudi v EU imamo nevtralne države. Dejstvo pa je, da ima EU skupno zunanjo in varnostno politiko, za katero želimo, da postane učinkovitejša, prvi pogoj za to pa je enotnost njenih članic.

6. Koja je Vaša poruka Srbiji?

Slovenija in Srbija sta prijateljski državi. Spomnim se, kako sem leta 2010 prišel na prvi uradni obisk v Beograd in začel rehabilitirati naše odnose, ki so bili ranjeni zaradi vojne v Jugoslaviji in slovenskega priznanja Kosova. Srbiji ni lahko. Vidim, da se moj prijatelj Vućić ne more popolnoma zanesti na evropsko prihodnost Srbije, zato se trudi ohranjati strateške odnose na vse strani. To pa je v teh geopolitičnih delitvah vse težje in težje. Zelo je pomembno, da pri vseh problemih Srbija krepi demokracijo in kroti nacionalizem. Upam, da bo Srbiji uspelo v duhu evropskih vrednot premostiti sedanjo zahtevno geopolitično situacijo.