Predsednik Pahor je na posebni slovesnosti ob dnevu slovenskega znakovnega jezika vročil priznanja jabolko navdiha dr. Simoni Gerenčer, Matjažu Juhartu, Bojanu Mordu in Jožetu Tekavčiču

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na posebni slovesnosti ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, danes, v ponedeljek, 14. novembra 2022 vročil priznanja jabolko navdiha dr. Simoni Gerenčer, Matjažu Juhartu, Bojanu Mordu in Jožetu Tekavčiču.

Dan slovenskega znakovnega jezika v Republiki Sloveniji zaznamujemo od leta 2014, ko je Vlada Republike Slovenije na pobudo predsednika Republike Boruta Pahorja in na predlog Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije razglasila 14. november za dan slovenskega znakovnega jezika v Republiki Sloveniji.


Foto: Daniel Novakovič/STA



Utemeljitve:

27. maja 2021 je Državni zbor Republike Slovenije brez glasu proti sprejel ustavni zakon, s katerim je Ustava Republike Slovenije dobila nov člen, naša narodna in državljanska skupnost pa je naredila korak naprej k bolj solidarni in vključujoči družbi.

Novi 62.a člen Ustave Republike Slovenije zagotavlja svobodno uporabo in razvoj slovenskega znakovnega jezika ter jezika gluhoslepih, pa tudi svobodno uporabo italijanskega in madžarskega znakovnega jezika v Republiki Sloveniji.

Umestitev te pravice v najvišji pravni akt v Republiki Sloveniji in ustavna zaščita jezikov invalidov sta rezultat aktivnega dela mnogih.

Težave gluhih, naglušnih in gluhoslepih so država in njene institucije pogosto prezrle, zato je vpis slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo resnično pomembna pridobitev, pa tudi odlična podlaga za njihov nadaljnji napredek na drugih področjih.

Vpis slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo ima tudi pomemben simbolni pomen. Gluhim, naglušnim in gluhoslepim sporoča, da so del skupnosti, ki jih ceni in sprejema.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je razumel njihove potrebe in je od samega začetka podpiral vpis obeh jezikov v Ustavo Republike Slovenije, kar se je zgodilo v letu, ko smo praznovali 30. obletnico ustanovitve države in sprejetja slovenske ustave. Iskrena prizadevanja vseh pobudnikov so vodila do vpisa slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo s pomenljivim sporočilom, da smo kot skupnost in narod zreli s sodelovanjem in razlikam navkljub svet spreminjati na bolje, družbo pa v bolj vključujočo. Danes, ko devetič obeležujemo dan slovenskega znakovnega jezika, je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor priredil svečani sprejem, na katerem se bomo posebej zahvalili štirim navdihujočim posameznikom.

Na dan slovenskega znakovnega jezika predsednik Republike Slovenije Borut Pahor vroča posebno priznanje, jabolko navdiha, štirim izjemnim posameznikom, ki s svojimi dejanji simbolizirajo vrednote solidarnosti, inkluzivnosti in življenjske moči ljudi, ki delujejo za skupno dobro.


Jabolko navdiha prejme dr. Simona Gerenčer, začetnica znanstvenega raziskovanja in strokovnega dela z ljudmi z gluhoslepoto v slovenskem prostoru, soustanoviteljica Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN ter pobudnica vpisa jezika gluhoslepih v Ustavo Republike Slovenije.

Dr. Simona Gerenčer je zaposlena kot generalna sekretarka in strokovna vodja Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN. Skupaj z ljudmi z gluhoslepoto in strokovno ekipo razvija jezik gluhoslepih in številne načine sporazumevanja. Je tolmačica za slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih, pa tudi supervizorka na področju socialnega varstva in soustanoviteljica Združenja tolmačev gluhoslepih Slovenije – TAKTIL. V obdobju 2020–2024 je tudi članica predsedstva Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije.

Sodeluje v raziskavah, domačih in mednarodnih projektih, je avtorica številnih člankov in knjig s področja gluhoslepote, dejavna pa je tudi na področju socialnega in invalidskega varstva.

V letih 2019–2021 je bila članica strokovne skupine Ustavne komisije Državnega zbora Republike Slovenije za vpis znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v Ustavo Republike Slovenije.

Dr. Simona Gerenčer je zaslužna zlasti za to, da je naša ustava prva na svetu, ki vsebuje tudi določbo o jeziku gluhoslepih, s čimer je Republika Slovenija v svetovnem merilu ena prvih držav pri prizadevanjih za izboljšanje položaja ene najranljivejših skupin in velik zgled drugim državam na tem področju.

S svojim neutrudnim delom dr. Simona Gerenčer izjemno navdihuje ne le gluhoslepe in njihove družine, pač pa celotno družbo.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Jabolko navdiha prejme Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter idejni oče vpisa slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije.

Matjaž Juhart je kot idejni oče ustavne pobude in ustavne spremembe s sodelavci ter ob podpori matične organizacije, Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, kjer je predavatelj, Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije, Vlade Republike Slovenije ter številnih uporabnikov in strokovnih sodelavcev vodil in usklajeval prizadevanja za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo.

Ta ustavna pravica zdaj omogoča podlago za reševanje izzivov oseb z gluhoto in gluhoslepoto pri reševanju vsakodnevnih potreb: od področja izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja, življenja in dela pa vse do kakovostnega staranja.

Delo pri ustavni spremembi je bilo zahtevno in naporno nadaljevanje dolgotrajnega dela Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Vlada Republike Slovenije je nazadnje sprejela sklep o razglasitvi dneva slovenskega znakovnega jezika, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije pa sklep o vpisu slovenskega znakovnega jezika v register nesnovne kulturne dediščine.

Ustavna sprememba pa nikoli ni bila končni cilj. Pomeni temelj za nadaljnje kakovostno in strokovno delo na številnih področjih, povezanih z naglušnimi in gluhimi osebami ter njihovimi najbližjimi.

Matjaž Juhart je zaradi invalidnosti svojih staršev zelo zgodaj spoznal potrebe po vključevanju invalidov v družbo in nujnost vključujoče družbe zanje, zato je ves svoj trud že zgodaj usmeril v prizadevanja za pravičnejšo družbo, ki dosledno spoštuje človekove pravice, vidi in upošteva pa tudi najšibkejše in pomoči potrebne. Njegova solidarnost je navdih za strpnejšo in bolj vključujočo skupnost.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Jabolko navdiha prejme Bojan Mord, ki kljub okvari sluha izpolnjuje svoje življenjske cilje.

Bojan Mord živi z ženo in tremi otroki v družini, kjer imajo vsi okvaro sluha. Tudi njegovi starši in brat so bili gluhi. Ne glede na to je bil zelo aktiven dijak Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana ter je v času šolanja postal predsednik dijaške skupnosti in član sveta zavoda.

Po končani srednji šoli se je vpisal na Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, smer Grafična tehnologija, pri čemer je bil prehod z zavoda za gluhe in naglušne na študij izredno težak.

Bil je prvi učenec tega zavoda, ki je pridobil strokovni naziv diplomirani inženir grafične tehnologije. Najprej se je zaposlil v založništvu, kmalu zatem pa ga je ravnateljica srednje šole zavoda za gluhe in naglušne povabila, da postane učitelj strokovnih predmetov na smeri Medijski tehnik. V zavodu je zaposlen že več kot 20 let.

Bojan Mord je svetel zgled gluhim dijakom in študentom ter vsem okoli sebe. Opravil je tudi pedagoško-andragoško izobraževanje, defektološko dokvalifikacijo, strokovni izpit za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja, kjer je dosegel naziv svetnik, prevzel številne pomembne funkcije v organih zavoda, predaval na številnih kongresih doma in v tujini, kot prvi gluhi učitelj je poučeval na Ekonomski gimnaziji in srednji šoli Radovljica, opravil izpit za člana komisije NPK za slovenski znakovni jezik ter ustanovil podjetje TIPK, d. o. o., s prvo klasično televizijo za gluhe in naglušne.

Bojan Mord razbija številne predsodke in tabuje. S šestimi gluhimi sodelavci je štiri leta vodil in urejal 24-urni klasični televizijski program TIPK TV, ki je bil med prvimi tovrstnimi na svetu ter je zgled priprave novic in sporočanja informacij za gluhe. Ledino je oral tudi na področju prilagoditve številnih spletnih portalov, namenjenih gluhim. Sodeloval je pri pripravi mednarodnega košarkarskega kampa Mihe Zupana in bil njegov gluhi tolmač v oddaji Zvezde plešejo, pa tudi soorganizator nepozabne gledališke predstave »Ali se slišimo?«. Je certificirani tolmač slovenskega znakovnega jezika in prvi gluhi sodni tolmač na Slovenskem.

Bojan Mord je ustanovil neprofitno organizacijo Hišo slovenskega znakovnega jezika in ostaja dejaven na področju vključenosti gluhih in naglušnih oseb, ki v njegovem delu in dosežkih najdejo navdih, kako je okvara sluha lahko sopotnica, in ne ovira.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Jabolko navdiha prejme Jože Tekavčič, gluhoslepi umetnik z izjemno voljo do življenja in ustvarjanja.

Jože Tekavčič je popolnoma izgubil vid in sluh, a kljub temu aktivno deluje in ustvarja.

Kot otrok je med igro padel in popolnoma oglušel. Kljub temu se je v zavodu za gluhe izučil za mizarja in našel zaposlitev. Med delom se mu je zgodila nesreča, v kateri si je poškodoval oko. Preselil se je v Škofjo Loko in se zaposlil v tamkajšnjem centru za slepe in slabovidne. Nekega dne mu je na poti v službo na poledenelem cestišču tako močno spodrsnilo, da je ob udarcu v glavo popolnoma oslepel.

Kljub žalostni usodi Jože Tekavčič ni izgubil volje do življenja. Nenehno in neomajno dokazuje, da tudi najtežja invalidnost ni in ne sme biti vzrok za samoizolacijo, umik iz družbe ter opustitev dejavnega življenja. Je redni udeleženec vseh srečanj Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko AURIS Kranj, javnost pa navdušuje s kulturnimi nastopi na različnih predstavah po Sloveniji. Na izletih, ki se jih udeležuje, vedno znova preseneča s poznavanjem slovenske kulturne dediščine, zgodovine in geografije.
Še vedno rad ustvarja v svojem mizarskem poklicu, sestavlja miniaturno pohištvo in unikatne ptičje hiške. Zdi se, kot da zanj ni meja.

V Sloveniji je postal prepoznaven zaradi nastopov na gledaliških odrih in različnih proslavah. Ob vpisu slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v Ustavo Republike Slovenije je nastopil na slovesnosti v Cankarjevem domu v Ljubljani, občinstvo pa je ganil tudi ob mednarodnem dnevu gluhih v Tržiču z nepozabno pripovedjo o občutkih in dojemanju sveta gluhoslepega človeka. Predstavo je odigral večkrat in za vedno ostal v srcih vseh, ki so mu imeli priložnost prisluhniti.

Jože Tekavčič je umetnik življenja, ki s svojo ustvarjalnostjo navdihuje in navdušuje.


Foto: Daniel Novakovič/STA

Posebej za slovesnost so program pripravili dijakinje in dijaki predšolske vzgoje z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Od začetka izvajanja programa predšolske vzgoje so vključeni v projekt Tiny Signers oziroma »znakovno sporazumevanje z malčki«, v okviru katerega so učitelji nabirali izkušnje v Angliji in se dodatno izobraževali v sodelovanju z Zavodom za gluhe in naglušne v Ljubljani. Pred enajstimi leti so na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik kot prvi v Sloveniji začeli z izvajanjem modula Znakovno sporazumevanje z malčki v okviru rednega programa, za projekt Tiny Signers pa so leta 2012 prejeli Evropsko jezikovno priznanje. Po njihovem vzoru so kasneje pričeli z uvajanjem učenja znakovnega jezika tudi na drugih šolah s programom predšolska vzgoja.

V Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik poudarjajo prednosti uporabe znakovnega jezika pri zgodnjem sporazumevanju malčkov s starši in okolico, ki jih utemeljujejo na več kot četrtstoletnih raziskavah, opravljenih na tem področju. Zgodnje učenje znakovnega jezika otrokom pomaga pri kasnejšem usvajanju jezika. Znakovni jezik si lahko zapomnijo. Tudi če znakovni jezik opustijo, ga lahko ponovno zelo hitro usvojijo. Znakovno sporazumevanje je zato darilo gluhe skupnosti slišeči skupnosti, pravijo dijakinje in dijaki ter njihovi učitelji, ki bodo današnjo slovesnost sklenili s pesmijo Dan ljubezni, za katero so lani, 4. junija, posneli tudi poseben video, s katerim so obeležili 10-letnico izvajanja modula slovenskega znakovnega jezika za malčke in ob vpisu slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije.


Foto: Daniel Novakovič/STA