arhivska stran
SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Predsednik Pahor še zadnjič gosti uradni obisk tujega državnika v Sloveniji - na njegovo povabilo je pri nas avstrijski predsednik Van der Bellen

Ljubljana, 9. 12. 2022 | sporočila za javnost, govori

Na povabilo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja se na uradnem obisku v Republiki Sloveniji mudi zvezni predsednik Republike Avstrije dr. Alexander van der Bellen. To je zadnji uradni obisk tujega državnika v Sloveniji v mandatu predsednika Pahorja.

Po uradnem sprejemu z vojaškimi častmi je avstrijski predsednik položil venec k Spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani. Uradni obisk se je nadaljeval v Predsedniški palači s pogovorom na štiri oči med predsednikoma in plenarnim srečanjem med delegacijama Republike Slovenije in Republike Avstrije pod vodstvom obeh predsednikov.

Predsednik Pahor še zadnjič gosti uradni obisk tujega državnika v Sloveniji - na njegovo povabilo je pri nas avstrijski predsednik Van der Bellen
Foto: Daniel Novakovič/STA

Predsednik Pahor je na novinarski konferenci, ki je sledila pogovorom, najprej toplo pozdravil predsednika Van der Bellna. Slovenski in avstrijski predsednik sta izpostavila odlične odnose med državama, pa tudi iskrene osebne prijateljske odnose. Predsednik Pahor se je predsedniku Van der Bellnu zahvalil za odprt in prijateljski dialog, ob tem je izrazil posebno priznanje in zahvalo za osebni prispevek predsednika Van der Bellna k dobrososedskim odnosom med Slovenijo in Avstrijo. Predsednik Pahor je ob tem spomnil na pomemben mejnik, ki je bil dosežen s skupno udeležbo obeh predsednikov na stoletnici koroškega plebiscita 10. oktobra 2020 v Celovcu in ko se je avstrijski predsednik v slovenščini opravičil za krivice in zamude pri uveljavljanju manjšinskih pravic Slovencev.

Ob tokratnem obisku je posebna pozornost namenjena tudi položaju pripadnikov nemško govoreče etnične skupine v Republiki Sloveniji. Predsednik Van der Bellen je dejal, da si Avstrija prizadeva za uradno priznanje nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. Predsednik Pahor je povedal, da je Slovenija zdaj namenja dvakrat več sredstev za pripadnike nemško govoreče skupine, sam se je tudi večkrat srečal z njimi. Vlada je dolžna skrbeti za njihov položaj v skladu s kulturnim sporazumom in temu sledimo, državni zbor pa ne razmišlja o spremembi statusa, da bi postala manjšina, kot sta madžarska in italijanska.

Predsednik Pahor še zadnjič gosti uradni obisk tujega državnika v Sloveniji - na njegovo povabilo je pri nas avstrijski predsednik Van der Bellen
Foto: Bor Slana/STA

Med osrednjimi temami pogovorov med predsednikoma so bile še vojna v Ukrajini, energetska preskrba ter podnebne spremembe. Predsednika sta se zavzela za to, da bi Bosna in Hercegovina še ta mesec dobila status kandidatke za članstvo v EU. Pozdravila sta vstop Hrvaške v šengensko območje in ocenila, da je dejstvo, da slovenska politika vstop podpira, kljub temu, da Hrvaška še vedno zavrača odločitev sodišča glede določitve meje, znamenje zrelosti in modrosti.

Predsednik Van der Bellen je v Slovenijo je prispel včeraj, ko ga je predsednik Pahor gostil na neformalni prijateljski večerji na gradu Strmol. Predsednika sta ob tej priložnosti drug drugemu vročila najvišji državni odlikovanji svojih držav - slovenski red za izredne zasluge in avstrijsko veliko zvezdo častnega znaka za zasluge - za prispevek pri poglobitvi dvostranskih odnosov in krepitvi vezi med državama v evropskem duhu.

Predsednika Pahor in Van der Bellen sta se srečala z nemško govorečo skupnostjo v Sloveniji. Po dogovoru z gostiteljem uradnega obiska predsednikom Pahorjem se je avstrijski predsednik Van der Bellen neformalno sestal tudi z novoizvoljeno predsednico Natašo Pirc Musar.

Popoldne bosta predsednika obiskala Ptuj in na Ptujskem gradu postavila klop prijateljstva med državama. To bo zadnja, 27. klop, ki jo bo ob obisku tujih državnikov v Sloveniji postavil predsednik republike Pahor.

Predsednik Pahor še zadnjič gosti uradni obisk tujega državnika v Sloveniji - na njegovo povabilo je pri nas avstrijski predsednik Van der Bellen
Foto: Daniel Novakovič/STA

Govor predsednika Pahorja na sprejemu za predstavnike nemško govorečih v Sloveniji, ob uradnem obisku predsednika Republike Avstrije (Velja govorjena beseda!)

Spoštovani predsednik, dragi prijatelj,
Spoštovani predstavniki nemško govoreče skupnosti v Sloveniji,


Letos je to naše tretje srečanje – po spomladanskem v predsedniški palači in konec poletja na sedežu vaše Zveze društev, kar je bil sploh prvi obisk predsednika republike pri vas. Vedno je šlo za zelo odkrite pogovore. Nemško govoreči državljani Slovenije ste dediči nekdaj na Slovenskem močno prisotne skupnosti. Občutim, da se pogosto počutite odrinjene in ne dovolj priznane.

Spoštovani,
Naša zgodovina je tesno prepletena s tem, kar so vanjo prispevali pripadniki nemško govoreče skupnosti. Pomembni so bili za naš gospodarski, kulturni in sploh vsestranski družbeni razvoj. Žal je dvajseto stoletje slovenskim deželam prineslo veliko gorja, ki se ga pogosto povezuje tudi z nemštvom, z okupacijo, raznarodovanjem, vojno. Vendar pa - tudi Slovenci nismo znali vedno ustrezno razločevati med tistimi, ki so aktivno raznarodovali slovenstvo ali celo zagrešili vojne zločine in tistimi, ki so po rojstvu in identiteti pripadali nemškemu narodu in od nekdaj živeli med nami in z nami.

Med vojno in po njej je bilo storjeno veliko hudega. Dodatne krivice je prinesel socialistični sistem s povojno nacionalizacijo, ki je bila krivična do vseh, ki jim je bilo odvzeto premoženje, a je v znatnem delu prizadela ravno pripadnike nemško govoreče skupnosti pri nas. Slovenija se je pred dobrimi tremi desetletji odločila za veliko spremembo – za spremembo družbene ureditve in spremembo mednarodnega položaja. Postala je samostojna država in odtlej o svojem razvoju odloča sama. Z demokratizacijo in novo ustavo pa smo se v Sloveniji zavezali k spoštovanju vseh naših ljudi.

Eden prvih zakonov, ki ga je sprejela po svojem nastanku, je bil zakon o denacionalizaciji. Denacionalizacija je (čeprav še ne čisto povsem zaključena) takoj prispevala k pomembni odpravi krivic. V naši državi ima vsakdo pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo. In čeprav nemško govoreči državljani RS za razliko od madžarske in italijanske manjšine niso poimensko omenjeni v naši ustavi, tudi zanje velja zaščita njihove jezikovne in kulturne identitete.

Veseli me, da smo v zadnjih letih zagotovili tudi znaten dvig finančne podpore za delovanje društev in združenj pripadnikov te skupnosti. Vzpostavljena je bila Dialoška skupina, kot doslej edina institucionalna oblika rednega dialoga. Ta dialog ni vedno lahek, a velja po mojem globokem prepričanju k njemu pristopiti bolj konstruktivno. Veliko si obetam od študije zgodovinarjev iz Slovenije in Avstrije, ki bo osvetlila naše sobivanje v zadnjem tisočletju in pomagala razbliniti marsikatere predsodke. Predvsem pa nam bo pomagala razumeti veliko soodvisnost in prepletenost naših kultur.

Gospe in gospodje, spoštovani predsednik,
Globoko sem prepričan, da je možno v okviru obstoječe ustavne ureditve storiti še marsikaj za izboljšanje položaja nemško govorečih. Po svojih močeh sem si za to prizadeval, a veliko še ostaja neizpolnjenega. Veliko več lahko naredimo – in smo dolžni narediti - tudi za zavedanje o njihovem prispevku za naš gospodarski in kulturni razvoj.

Različnost nas ne ogroža. Dovolj smo lahko samozavestni, da se zavedamo, da nas različne družbene manjšine med nami bogatijo.