Predsednik republike na posebni slovesnosti vročil državno odlikovanje red za zasluge Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes v Celovcu udeležil slovesnosti ob 60-letnici ustanovitve Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in zvezi vročil državno odlikovanje red za zasluge pri uresničevanju temeljnih interesov slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem ob 60-letnici delovanja.
Iz rok predsednika republike Boruta Pahorja je odlikovanje prevzel predsednik ZSO dr. Marjan Šturm, ki je v zahvali dejal, da delovanje v zvezi ni bilo vedno lahko, a je vztrajnost rodila sad. Povedal je, da je odlikovanje pomembno sporočilo in priznanje za trud pri doseganju enakopravnosti in enakovrednosti razvoja tako za Slovence na Koroškem kot za avstrijski narod, ki si je prizadeval, da taki odnosi in sožitje obstajajo. Dr. Šturm je dodal, da razume odlikovanje tudi kot simbol za bodočnost, saj smo se v zgodovini naučili, da moramo sodelovati - ne le v deželi ali državi, ampak tudi zunaj meja.

Foto: Daniel Novaković

Na slovesnosti je spregovoril tudi predsednik republike. "V izjemno veselje mi je, da vse prisotne lahko pozdravim tudi v imenu avstrijskega predsednika in dragega prijatelja Heinza Fischerja, ki me je v telefonskem pogovoru v začetku tega tedna posebej prosil, naj to storim," je dejal predsednik in pojasnil, da je to prvi razlog, da je spregovoril na slovesnosti ob vročitvi, četudi protokol tega ne predvideva. Kot drugi razlog pa je predsednik navedel okoliščine sedanjega trenutka, saj živimo v času, ko je naša skupna domovina Evropska unija v težavah. "Vsi, ki verjamemo v varnost in blaginjo, in vemo, da ju omogoča, varuje in spodbuja EU, smo poklicani, da vsak po svojih močeh storimo vse, kar je mogoče, da jo obranimo, ohranimo in razvijamo. Ni mogoče misliti, da bi se v prihodnje razvijalo sožitje, prijateljstvo in vsestransko sodelovanje brez te velike evropske ideje," je poudaril predsednik in dejal, da si želi, da bi odlikovanje razumeli tudi na ta način.

Zgodovinski utrinek okoliščin, ko je bila pred več kot 60 leti ustanovljena Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, je na prireditvi v imenu zgodovinarja dr. Avguština Malleja osvetlila dijakinja Lena Krautcer. Zbrane goste sta nagovorila tudi dr. Peter Kaiser, koroški deželni glavar, in dr. Josef Ostermayer, zvezni minister Republike Avstrije za umetnost in kulturo ter ustavo in medije. Slovesnost so popestrile glasbene točke v izvedbi SaxQuartetta, ki izhaja iz Slovenske glasbene šole na Koroškem.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je pred slovesnostjo sestal na delovnem srečanju s koroškim deželnim glavarjem dr. Petrom Kaiserjem in zveznim ministrom dr. Josefom Ostermayerjem. Sogovorniki so se uvodoma strinjali, da državi odlično vsestransko sodelujeta, spregovorili so o številnih potencialih regionalnega sodelovanja in skupni izzivih, s katerimi se sooča Evropska unija, predvsem o soočanju z migracijsko krizo. Slovenski predsednik je v pogovoru poudaril potrebo po usklajeni politiki EU do migracij in poudaril, da je problem migracij skupen evropski in ne le bilateralni problem. Sogovorniki so se strinjali, da smo dolžni sodelovati in razmišljati solidarno. Predsednik, deželni glavar in minister so na koncu izmenjali tudi vtise o delovanju poostrenega nadzora na meji med Avstrijo in Slovenijo in Slovenijo in Hrvaško.

V izjavi za medije je predsednik dejal, da je rešitev begunske krize v odsotnosti skupne evropske politike le v pogovoru in dogovoru z najbližjimi sosedami - v primeru Slovenije z Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Italijo. "Zato smo tudi to srečanje izkoristili za to, da bi ugotovili, kje, kdaj in kako morajo biti rešena nekatera vprašanja, da bi lahko problem migracij reševali bolj humano in uspešneje," je pojasnil predsednik republike. Tudi koroški deželni glavar je v izjavi za medije poudaril pomen izmenjave informacij in usklajevanja ukrepov s Slovenijo in drugimi evropskimi državami v begunski krizi. Zatrdil je še, da bosta Slovenija in Avstrija naredili vse, kar je v njuni moči.

Foto: Daniel Novaković

Utemeljitev odlikovanja:

Zveza slovenskih organizacij (ZSO) je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni, ko so se končevala pogajanja velesil o avstrijski državni pogodbi, ki v 7. členu varuje pravice slovenske manjšine. V želji, da bi strnila prizadevanja za celovito zaščito slovenske manjšine, zavarovala njeno enakopravnost in zagotovila njen razvoj na vseh področjih življenja, je ZSO povezala različna društva in združenja Slovencev v krovno slovensko organizacijo. Po šestdesetih letih ZSO še vedno uspešno združuje gospodarske, kulturne, stanovske, športne in druge interesne organizacije koroških Slovencev, v njenem okviru pa je nastalo tudi nekaj pomembnih skupnih ustanov.

Vse od ustanovitve ZSO ohranja status nadstrankarske organizacije ter se zavzema za aktivno vključitev Slovencev v avstrijske družbene in državne strukture, v katerih bi ustvarjalno prispevali k demokratičnemu razvoju avstrijske družbe. Pogoj za uresničevanje skupnega razvojnega cilja večine in manjšine je bil po presoji ZSO v zaščiti manjšinskih pravic in pravici manjšine, da soodloča o vprašanjih, ki jo zadevajo.

Glede svojih pričakovanj je bila ZSO odločna in nedvoumna. Upirala se je slabšanju razmer v dvojezičnem šolstvu, izrivanju slovenščine iz uradov in vztrajala pri dvojezičnih krajevnih napisih. Pri tem se je povezovala z Narodnim svetom koroških Slovencev, s katerim je izpeljala številne skupne akcije, in sodelovala v Koordinacijskem odboru koroških Slovencev, hkrati pa odpirala komunikacijske poti do ustanov politike in državnih struktur. V skladu z njeno opredelitvijo, da je treba vsa odprta vprašanja reševati odločno, a hkrati v nenehnem demokratičnem dialogu z večino in v okviru institucij države, je posebej pomembna njena velika vloga pri delu manjšinskega sosveta pri uradu zveznega kanclerja, ki ga je predsednik ZSO vodil kar 23 let.

V šestih desetletjih delovanja je ob spreminjanju razmer v državi tudi ZSO spreminjala programska izhodišča in pristope, a temeljne smernice so še vedno njena stalnica. Že v letih, ko evropska perspektiva za mnoge sedanje članice EU, tudi za Slovenijo, še ni bila jasno in nedvoumno dejstvo, je presegala fizične meje med državami kot glasnica spoštovanja razlik, dialoga, medsebojnega poznavanja, strpnosti in prepletanja kultur, ki se ne glede na nacionalne okvire vzajemno bogatijo. S tem je soustvarjala temelje demokracije, sožitja narodov in kultur v sodobni Evropi.