Intervju predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja za slovensko radijsko oddajo Radia Argentina "Okence v Slovenijo"

Novinar: Mirko Vasle

Z nami je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor . Gospod predsednik, lepo pozdravljeni.

Lep pozdrav.

Na prvem mestu bi se vam rad iskreno zahvalil za ta sprejem.

Hvala vam, da ste tukaj, sicer se pogosteje slišimo, ampak vedno preko radijskih valov, in danes mi je prav v veselje, da se osebno srečava in se pogovoriva pred mojim obiskom v Argentini.

Kako se po vašem mnenju razvija Slovenija v Evropske prostoru, prosim?

Mi smo praznovali četrt stoletnico naše državnosti, 25 let obstoja, kot neodvisna država, ki je vpeta v Evropsko unijo, v Nato. Slovenija je ugledna članica Evropske unije. Evropska unija pa kaže neke znake krize, ki so po mojem premostljive. Vendar bo za to potrebno veliko politične volje in moja ocena je, da je v interesu, v nacionalnem interesu Republike Slovenije, Slovencev kot naroda, da Evropska unija ne samo obstane, ampak da se tudi poglobi kot politična, gospodarska, socialna skupnost. V nasprotnem primeru bi morebitna erozija Evropske unije pomenila vračanje v stare zamere in stare razlike med državami. Oslabila vse države, tudi najmočnejše med članicami Evropske unije in ne bi prineslo nič dobrega. Tako da, jaz sem prepričan Evropejec in mislim da je za Slovence to dobro.

Druga tema, ki nas zanima in o kateri se je v Argentini, so Argentinski mediji precej poročali, je tema beguncev. Kako je trenutno stanje s temi ljudmi? Tu v Sloveniji me še posebej zanima.

Slovenija se je, ne takoj ampak kasneje, po premisleku odločila, da sprejme politiko kvot, se pravi predlog Evropske komisije, da si 28 držav razdeli breme beguncev, ki so prišli v Evropsko unijo zato, da bi bilo ravnanje z njimi humano in tako kot ga zahtevajo mednarodne konvencije. Slovenija je kot rečeno to politiko kvot sprejela, žal, kot veste ta politika kvot ni sprejeta med vsemi državami Evropske unije, ne nazadnje mineva manj kot teden dni od, hvala bogu neuspešnega referenduma na Madžarskem, kjer je skušala madžarska vlada dobiti podporo ljudi za zavračanje kvot. Jaz sem, ko sem bil na obisku pri prijatelju, madžarskem predsedniku, dejal, da se mi zdi zavračanje kvot v bistvu slabljenje skupnega evropskega humanega pristopa do tega vprašanja. Tako da si bo Slovenija glede tega še naprej prizadevala. Nimamo nobenih težav trenutno. Trenutno tudi ni preko slovenskega ozemlja prehodov beguncev, v glavnem prehajajo Evropo preko Mediterana v Italijo. Tako bo verjetno tudi ostalo zaradi dogovora Evropske unije s Turčijo. Tudi v tem hipu niso to v glavnem begunci, ki prihajajo iz vojne v Siriji, to so v glavnem begunci, ki prihajajo iz Severne Afrike. Tudi Severna Afrika je, kot veste, varnostno zelo nestabilna, to je Libija, divja državljanska vojna in tako naprej. Tako da Evropa, med njimi tudi, torej Slovenija je izpostavljena še vedno enemu močnemu migrantskemu pritisku. Tisto kar nas skrbi je dejstvo, da Evropska politika še ni razvila ene skupne učinkovite politike. Je pa prišlo do neke trdnejše odločitve, da se nekoliko bolj jasno varuje zunanje meje. In mislim, da je to pomembno, ker bo mogoče potem ločiti med azilanti, se pravi ljudmi, ki bežijo pred vojno in smo jih dolžni sprejet po mednarodnem pravu in po moralnih zakonih. In ekonomskimi migranti, ki jih ni mogoče vzet toliko kolikor jih želi priti iz celotnega Bližnjega Vzhoda in zlasti Severne in Srednje Afrike.

Vi si veliko prizadevate glede na polpreteklo zgodovino, kaj nam pa lahko o tem poveste? Prosim.

Mesec oktober ni običajen mesec, mesec oktober je čas, ko bomo opravili stvaren in simbolni pokop žrtev iz Hude jame v kostnico v Maribor. Ne sicer vseh, toda tiste, ki jih lahko ta hip prepeljemo, izkop drugih bo trajal, in prekop, še 17 mesecev. Skoraj tri tisoč ljudi bo tako dobilo pieteten dom, zadnji dom. Rov Barbara prav gotovo to ni bil. V tem smislu se je 3. oktobra začel pogreb pred vhodom v rov svete Barbare. 27. oktobra pa bo, kako naj rečem, državna slovesnost v Mariboru, v kostnici, kjer bodo počivali zadnji ostanki žrtev. Mi bomo prav tako poskrbeli, da bo Teharje ostalo simbolni kraj spomina, ker je tako všeč večini svojcev. Ni pa samo, ne gre samo za Teharje, in ne gre samo za povojne poboje, gre tudi za medvojne poboje. Jaz sem se v nedeljo udeležil pogreba ostankov žrtev iz Krimske jame.

To je šlo za žrtve, ki so padale sredi druge svetovne vojne. In našim rojakom v Argentini in vsem, ki poslušajo, bi rad sporočil, da na nek način država dela to kar je dolžna storiti, tako po zakonu kot po morali. Ne nazadnje civilizacijski pokop je pridobitev civilizirane družbe. Po drugi strani pa v bistvu dajemo možnost našim otrokom in vnukom, da so razbremenjeni prepirov in razkolov glede polpretekle zgodovine. Nekaj tega bo gotovo ostalo, različni pogledi so, imajo legitimno pravico. Ampak zdi se mi, da bo prihodnost razbremenjena tega hudega čustvovanja, ki je bilo skrito ali zakrito 70 let.

Prihodnji teden boste potovali v Argentino. Pa o tem kaj nam lahko poveste? Prosim.

Gre za uradni obisk.

Prvi ni res?

Prvi uradni obisk predsednika Republike Slovenije v Argentini. Mimogrede naj povem kot zanimivost, s predsednikom Macrijem bova istočasno, istega dne, na avdienci pri papežu. To je prihodnji ponedeljek. Potem pa se vidiva v Argentini, s sprejemom z uradnimi častmi ob treh popoldan v četrtek. In takrat začenjam obisk, ki je poleg tega, da obiščemo eno Južnoameriško državo, kar Slovenija počne precej redko, zlasti na ravni predsednika države, da obiščemo prav Argentino, ker je tam naša diaspora, naša narodna skupnost. In to je drugi cilj obiska. Če je en cilj obiska, ena krepitev političnega, gospodarskega, vsakega sodelovanja z Argentino kot državo, je vzporedni cilj obiskati naše rojake in jim ob 25. obletnici države na ta način tudi dati eno spodbudo za ohranjanje naše identitete naprej.

In za konec gospod predsednik želite še kaj dodati, prosim?

Tako Slovenija kot Evropa, kot cel svet se ob takih, se v tem času sprašuje, kako bo šel ta razvoj naprej. In imamo razloge za optimizem in imamo razloge za skrb. Kaj bo prevladalo, je v veliki meri odvisno od naših ravnanj. Kar se Slovenije in Slovencev tiče bomo poskušali ravnati tako, da se bo ohranil mir, da se bo poglobilo mednarodno prijateljstvo in sodelovanje. In da bodo naši otroci uživali sadove blaginje. Mi smo majhen narod, moramo paziti eden na drugega in na dobro sodelovanje z drugimi narodi.

Gospod predsednik najlepša hvala za prijaznost. Najlepša hvala za tale pogovor. Srečno pot v Argentino.

Hvala tudi vam. Zelo, zelo se veselim tega obiska v Argentini.