Predsednik republike Borut Pahor podelil odlikovanje Slovenski akademiji znanosti in umetnosti

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je z redom za izredne zasluge odlikoval Slovensko akademijo znanosti in umetnosti za izjemen prispevek k spodbujanju in pospeševanju znanosti in umetnosti ob 75-letnici delovanja.

Odlikovanje je na posebni slovesnosti v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) prevzel akademik dr. Jože Trontelj, ki se je ob prisotnosti članic in članov SAZU tudi v njihovem imenu zahvalil za čast, ki jo je predsednik republike z najvišjim odlikovanjem izkazal Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ob 75-letnici delovanja.

V zahvalnem nagovoru je akademik Trontelj poudaril, da imajo akademije svojo nacionalno vlogo in da je prejem odlikovanja priložnost, »ko se bomo vprašali, mi sami in drugi, ali smo svojo nacionalno vlogo opravljali dostojno in uspešno«. Izrazil je prepričanje, da ima SAZU zaslužne ustvarjalce v vrsti znanosti, in dodal, da je akademija tudi dom žlahtnih umetnosti.

Med ključnim nalogami akademije je dr. Trontelj izpostavil skrb za materinščino, za njeno dostojno rabo, za pravopis in slovarje, proučevanje ter varstvo kulturne in naravne dediščine našega naroda, ki je bistvenega pomena za našo nacionalno identiteto ter proučevanje naše književnosti in dosežkov drugih umetnosti. Kot je poudaril, se Slovenska akademija znanosti in umetnosti zavzema tudi za svobodo, neodvisnost in odličnost znanosti, prav tako opozarja na pomen bazičnega raziskovanja in tudi na potrebo, da se dosežki znanosti prevedejo v praktično življenje.

Po besedah akademika Trontlja se akademija v sodelovanju z evropskimi akademijami posveča tudi pouku naravoslovja in humanističnih predmetov na srednjih šolah. Vedno več pozornosti pa namenja tudi lokalnemu in planetarnemu problemu – varstvu okolja in trajnostnemu razvoju, prav tako pa se odziva tudi na moralne stiske in stranpoti naše dobe, »s tem, da podpremo vzgojo v etičnih vrednotah otrok in mladine«.

Akademik Trontelj je v zahvalnem nagovoru dejal, da je SAZU kljub visoki povprečni starosti članstva vitalna ter na razne načine navzoča v javnem življenju, članic in članov pa ne obremenjujejo konflikti interesov. »Glede prihodnosti, kljub današnjim stiskam, nismo črnogledi,« je dejal akademik Trontelj ter dodal, da je delovanje članic in članov SAZU v javnosti dobro sprejeto, za kar se je slovenskemu narodu in državnemu vodstvu ob koncu tudi zahvalil.


Foto: Daniel Novakovič/STA


Foto: Daniel Novakovič/STA

Utemeljitev odlikovanja:

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bila ustanovljena tik pred drugo svetovno vojno, leta 1938. Na prvi skupščini je sodelovalo prvih osemnajst slovenskih akademikov, ki so izbrali tri kandidate za predsednika akademije. Kralj je imenoval slavista Rajka Nahtigala. Z njeno ustanovitvijo se je končalo dolgoletno prizadevanje slovenskih izobražencev, da bi tudi slovenska znanost in umetnost dobili ustanovo na najvišji ravni, ki bi s svojo avtoriteto in ugledom dodatno spodbujala veljavo znanja in izobraževanja. Academii operosorum, predhodnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz leta 1693, zaradi kratkotrajnega obstoja te tradicije ni uspelo ustvariti.

Med vojno akademija ni prirejala slavnostnih skupščin niti ni sprejemala novih članov. Po vojni je prevzela inštitutski sistem, a inštituti so se že v petdesetih letih večinoma osamosvojili. Pri upravljanju in imenovanju članov se je morala podrediti nadzoru narodne vlade, ta pa je izločila tiste, ki niso izražali uradnega političnega prepričanja. Svoj moralni dolg do njih je poravnala leta 1996, ko je rehabilitirala tri člane in jim vrnila častne pravice, do četrtega pa s posebno izjavo leta 2003.

Samostojna Slovenija je Slovenski akademiji znanosti in umetnosti priznala status najvišje znanstvene in umetnostne ustanove v državi ter ji zagotovila avtonomnost delovanja. Opredelila je tudi njeno razmerje do Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, s katerim jo povezuje raziskovalni program Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda.

Danes se Slovenska akademija znanosti in umetnosti intenzivno posveča pospeševanju znanosti in umetnosti. Povečalo se je število njenih simpozijev na državni in mednarodni ravni, strokovni posveti se lotevajo tudi izrazito aktualnih tem in njeni akademiki pogosto sodelujejo pri posvetovanju drugih ustanov, posebno za fizikalne, kemijske, tehniške in medicinske vede. Prav tako so veliki njeni izdajateljski dosežki – kakovostno in količinsko so na ravni prejšnjih let ali jih celo presegajo. Zelo opazno pa je tudi njeno mednarodno delovanje, saj uresničuje pogodbe o znanstvenem sodelovanju kar z osemintridesetimi tujimi akademijami.