Predsednik republike na jubilejni povorki narodnih noš ob 50-letnici festivala Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v Kamniku

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes v središču Kamnika udeležil jubilejne povorke narodnih noš »50 podob slovenske oblačilne dediščine«, ki je potekala ob 50-letnici festivala Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, največjega etnološkega festivala na Slovenskem, ki ga je britanski časnik The Guardian uvrstil med 20 najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi.


Foto: Tamino Petelinšek/STA

Predsednik republike je bil častni pokrovitelj jubilejnega 50. festivala narodnih noš in oblačilne dediščine in je bil slavnostni govornik na povorki, ki predstavlja vrhunec festivala.


Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ob tej priložnosti je predsednik Pahor vročil posebno priznanje, Zahvalo predsednika Republike Slovenije, ki so jo ob jubilejni 50. izvedbi prejeli Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, največji etnološki festival na Slovenskem, za več kot pol stoletja ohranjanja raznolikosti slovenske oblačilne in kulturne dediščine.

Zahvalo sta sprejela župan Občine Kamnik Matej Slapar in vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, Luka Svetec.


Foto: Tamino Petelinšek/STA

V nadaljevanju je besedilo slavnostnega govora predsednika Republike Slovenije. Velja govorjena beseda!

Spoštovani gospod župan Matej Slapar,
spoštovani gospod Luka Svetec, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik,
člani folklornih skupin iz Slovenije in drugod,
spoštovane gospe in gospodje.

Najprej sprejmite, prosim, moje iskrene čestitke ob jubilejnemu 50. festivalu narodnih noš in oblačilne dediščine. To je praznik za Kamnik in za našo širšo domovino. Vesel sem, da je v letošnjem letu festival ponovno zaživel po triletnem premoru zaradi dežja in zdravstvenih razmer.

Spoštovane Kamničanke in Kamničani,

ko sta vaša rojaka Svetozar Frantar in Alfonz Skala leta 1966 prvič organizirala festival narodnih noš, ste Kamničanke in Kamničani njuno pobudo širokosrčno sprejeli, kar je festivalu obetalo sijajno prihodnost.

S trdim in predanim delom je festival narodnih noš in oblačilne dediščine postal največji etnološki festival v Sloveniji, ki privablja na deset tisoče ljudi iz vseh krajev naše domovine, prepoznan in spoštovan pa je tudi pri naših sosedih in drugod po tujini, kjer je uvrščen med 20 najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi.

Ob tej priložnosti se v imenu države in ljudi, ki jih imam čast predstavljati, zahvaljujem vsem, ki že več kot pol stoletja negujete in razvijate spoštovanje naše oblačilne in druge kulturne dediščine in pripravljate festival, ki danes obeležuje svojo jubilejno 50. izvedbo.

Slovenke in Slovenci to vaše poslanstvo zelo cenimo. Pomembno je za ohranitev slovenstva na stvarni in na simbolni ravni.

Kot vsi narodi smo tudi Slovenci upravičeno ponosni na svojo kulturo. Kultura nas je vodila skozi zgodovino. In ko nam tok časa ni bil naklonjen, nam je kultura pomagala, da nismo izgubili lastne volje in naroda.

Hočem reči, da je kultura Slovence – tudi ko nismo bili politično samostojni – povezovala v ponosen narod s klenim značajem. Prav zato ima kultura med nami posebno mesto in svoj državni praznik, kar je med drugimi narodi redkost.

Slovenci smo se skozi ohranjanje svoje kulturne istovetnosti ohranili kot narod in ustvarili možnosti, da je pred več kot tremi desetletji skozi majhno okno zgodovine posijalo sonce politične zrelosti, da stopimo v prihodnost kot samostojen narod z lastno državo.

Danes brez kulture Slovencev ne bi bilo. Brez njene posebne, čudodelne moči bi bili le pozabljen spomin v mavzoleju zgodovine.

Ko smo pred nekaj trenutki spremljali povorko dva tisoč narodnih noš, smo počastili le del te kulture, ki nas je ohranila in povezala.

Videli smo ljudi, vsakega s svojo narodno nošo, s svojo pripovedjo in svojo identiteto.

Videli smo, da Slovenci nimamo zgolj ene, slovenske narodne noše. Imamo jih več – vsako posebej čudovito in s svojimi posebnostmi, ki pozornemu očesu in odprtemu srcu povedo zgodbo o kraju in ljudeh, ki jo nosijo.

Tako je pri nas in tako je v zamejstvu. Ko sem bil konec avgusta obiskal kraško ohcet v Repnu pri Trstu, je bilo tam več kot tisoč narodnih noš.

Tisto najlepše pa je, da je sleherna izmed njih – doma ali v zamejstvu – naša, slovenska, navkljub navideznim razlikam. Vsak, ki je danes korakal v povorki, je v srcu Slovenec – ponosen na svoj narod, na svoj kraj in svojo dediščino.

Kar želim poudariti je, da je naša raznolika kulturna dediščina pravzaprav privilegij, ker je velik navdih za sožitje in prijateljstvo navkljub mnogoterim razlikam.

Zato se zgledujmo po njej. Negujmo vse, kar nam je skupno in kar nas povezuje. Tega je mnogo več od tistega, kar nas razlikuje. Le to nas bo ohranilo in bo krepilo našo narodno istovetnost.

Obenem pa spoštujmo in sprejemajmo različnost. Je neodtujljiva lastnost, ki nas pravzaprav bogati. Odraža se tudi v naši kulturni identiteti, ki je utemeljena na narodni pripadnosti, a toliko bogatejša zaradi različnosti, ki nas dela edinstvene.

Gospe in gospodje,

želim vam prijetno doživljanje tega imenitnega praznovanja slovenske raznolike kulturne dediščine danes in poslej. Naj nam bo ponos in vodilo za prihodnost.


Foto: Tamino Petelinpek/STA


Foto: Tamino Petelinšek/STA