Predsednik republike slavnostni govornik na državni proslavi ob 25. obletnici prvih demokratičnih večstranskarskih volitev

Posnetek celotne proslave (RTV SLO)


Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil državne proslave ob 25. obletnici prvih demokratičnih večstrankarskih volitev, kjer je imel tudi slavnostni govor. Proslava v Cankarjevem domu je skušala z glasbo in filmom obuditi čas prvih večstrankarskih volitev aprila 1990. Na proslavi, ki jo je režiral Nikolaj Vodošek, so nastopili Big Band Radiotelevizije Slovenija (RTVS) pod vodstvom Lojzeta Krajnčana ter otroški in mladinski zbor RTVS ter pevca Alenka Godec in Vlado Pilja. Film za proslavo je ustvarila Rosvita Pesek, v katerem so bili poleg arhivskih posnetkov vključene tudi izjave novinarjev, umetnikov, marketinških strokovnjakov, športnikov, predsednikov takratnih strank in državljanov, ki so se spominjali volilnega 8. aprila 1990.

Slavnostni govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja:
Velja govorjena beseda!


Spoštovani predsednik takratnega predsedstva, gospod Milan Kučan in člani takratnega predsedstva Republike Slovenije,
Spoštovani predsednik Skupščine, dr. France Bučar, poslanke in poslanci takratne Skupščine,
Spoštovani predsednik vlade gospod Lojze Peterle, ministrice in ministri takratne vlade,
s hvaležnim spominom na dr. Jožeta Pučnika in vse pogumne ljudi tistega časa,
ekscelence,
gospe in gospodje,
državljani in državljanke.

Zbrali smo se na predvečer zelo posebne in zelo pomembne obletnice. Jutri, 8. aprila, bo minilo 25 let od izvedbe prvih demokratičnih večstrankarskih volitev. Bile so zgodovinska prelomnica za naš narodni razvoj.

Dragocenost in slavnost prvih večstrankarskih volitev leta 1990 je namreč vsaj trojnega značaja.
Prvič, vzpostavile so demokracijo.
Drugič, omogočile so pogoje za ustanovitev lastne države in njeno povezovanje v združeno Evropo po lastni volji.
In tretjič, bile so konstitutivnega pomena za narodno spravo.

Zavoljo tega jih lahko brez zadrege razglasimo za enega najbolj odločilnih mejnikov našega političnega in duhovnega zorenja.

Slovenska politična pomlad in izvedba volitev leta 1990 je prekvašala slovenski narod v nacijo. Navznoter in navzven. Navznoter v smislu, da smo se do preloma s totalitarnim režimom dokopali s svojimi lastnimi intelektualnimi in civilnodružbenimi močmi. Poleg tega je bistveno, da smo prestopili v demokracijo po mirni poti.

Navzven pa v smislu, da smo bili Slovenci sestavni, aktivni del silovitih evropskih sprememb pred padcem Berlinskega zidu in po njem. To je bilo nezamenljive vrednosti za graditev nacionalne samozavesti in poguma za odločitve, ki so sledile.

Slovenci smo bili v takratnem demokratičnem vrenju protagonisti vizij združene demokratične Evrope. Nismo bili zgodovinski zamudniki, pač pa pogumni dejavni sodobniki. Imeli smo vizijo, imeli smo voljo in bili smo se sposobni pogovarjati in dogovarjati o bistvenih stvareh za narodovo prihodnost. Prihodnosti se nismo bali. Prihodnost smo oblikovali.

Takratna enopartijska oblast in politična opozicija Demos sta se bili sposobni dogovoriti za demokratične volitve. Nova, demokratično izvoljena vladna koalicija Demos in takratna opozicija sta se bili sposobni dogovoriti za plebiscit. Vmes je bila poleti 1990 spravna slovesnost v Kočevskem rogu.

Prav v tistih prevratnih časih se je počasi, a vztrajno gradila trdnost vere v našo sposobnost, da lahko kljub političnim in nazorskim razlikam med nami skupaj ustanovimo samostojno slovensko državo.

Spoštovane gospe in gospodje,
četrt stoletja kasneje smo nad demokracijo razočarani bolj kot bi bilo treba. Samostojna država, članica združene Evrope je manj uspešna od pričakovanj. Narodna sprava je deležna dvomov iz vseh strani, pa bi lahko bila tako velik navdih za večjo narodno enotnost.

Kljub tem ugotovitvam pomen prvih demokratičnih volitev kot prehoda v demokracijo, samostojno državo in k narodni spravi ni prav nič manjši. Prav nasprotno. Iz vsega dogajanja pred petindvajsetimi leti se lahko nekaj naučimo za naša sedanja in prihodnja ravnanja.

Preprost nauk je, da nič ni samoumevno, da nič ne pride samo od sebe in da je skoraj vse v celoti odvisno od stremljenj in ravnanj ljudi.

Do odprave totalitarnega režima in vzpostavitve demokracije ni prišlo samo po sebi. Tudi do vzpostavitve samostojne države ne. In tudi do sprave ne bo prišlo samo po sebi. Vsemu temu smo in bomo priča samo, če bomo imeli vizijo, voljo in občutek za sodelovanje.

Pri čemer smo v primerjavi s položajem pred petindvajsetimi leti in danes v pomembni prednosti. Zdaj ne gre za to, da obstoječi politični, gospodarski in družbeni sistem spet vratolomno podremo, pač pa da ga nadgradimo. Demokracija, državnost, evropskost in sprava so pravi temelji.

Za nobeno ceno navkljub vsem pomanjkljivostim večstrankarske parlamentarne demokracije ne smemo sprejeti skušnjave, da bi se ji zaradi česarkoli odrekli. Vsak, prav vsak še največji problem našega naroda in države smo in moramo biti sposobni reševati v demokraciji, z demokracijo. Demokracija je temelj naše državnosti, evropskosti in narodne pomiritve.

Spoštovane gospe in gospodje,
v petindvajsetih letih smo lahko spoznali, da samo vzpostavitev ustanov demokratične socialne in pravne države še ni zagotovilo za njihovo učinkovitost in uspešnost. Mi smo sprva naivno mislili, da je to precej samodejno. Ni. Na koncu vseh koncev je odločilen človek, kot posameznik, kot ustvarjalna osebnost.

Spremembe na bolje pred petindvajsetimi leti so dosegli ljudje. Spremembe na bolje v naslednjih petindvajsetih letih lahko dosežemo edinole ljudje. Prihodnost smo ljudje.

Zato več vlagajmo v naše medčloveške odnose, v vzgojo in trud, da smo boljši, kot posamezniki in kot skupnost, bolj samozavestni, kritični, aktivni, razumevajoči in odgovorni. Do sebe in do naše države, ki mora biti domovina prav vseh nas.

Tvegam oceno, da je v prihodnjih petindvajsetih letih poleg jasne vizije in volje za njeno dosego skoraj enako potreben napor za izgradnjo boljših, bolj pristnih, bolj strpnih, bolj človeških odnosov v naši družbi.

Spoštovane državljanke in državljani,
Slovenija je lahko še bolj demokratična družba, Slovenija je lahko še bolj uspešna država. Slovenci smo lahko še bolj pomirjeni in spravljeni med seboj.

Četrt stoletja nazaj nismo zamujali zgodovine, zdaj gre za to, da spet ujamemo prihodnost.

Čestitke za praznik demokracije.


Foto: Tamino Petelinšek/STA